Kavcijski sistem za embalažo pijač z močno podporo, a vlada menca

Okoljski organizaciji Eko krog in PIC ter stranka Vesna vlado vnovič pozivajo, naj pri odpadni embalaži končno uvede kavcijski sistem

Kavcijski sistem za embalažo pijač ima močno podporo civilne družbe, proizvajalcev pijač, ljudi (dve raziskavi sta pokazali 94 - 95 odstotno podporo) in nekaterih trgovcev, kljub obljubam pa odločitve o uvedbi še vedno ni, so danes opozorili v društvu Eko krog, Pravnemu centru za varstvo človekovih pravic in okolja - PIC in stranki Vesna ter vlado pozvali, naj sistem, k vzpostavitvi katerega se je zavezala že v koalicijski pogodbi, vendarle sprejme.

Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo so marca lani zagotavljali, da bo predpis za uvedbo kavcijskega sistema pripravljen do konca leta 2023. To se ni zgodilo.

Uvedbi sistema nasprotuje komunalno gospodarstvo in nekateri trgovci, ki trdijo, da ločeno zberemo 79 odstotkov plastenk in da lahko brez kavcijskega sistema do leta 2029 dosežemo EU cilje: to je zbrati 90 odstotkov plastenk in pločevink ter zagotoviti, da nove plastenke vsebujejo 30 odstotkov recikliranega materiala. Da bi ugotovili dejansko stanje, se ja avgusta lani ministrstvo odločilo zbrati podatke; končno poročilo bi moralo biti na voljo konec 2023. A kot opozarja Erika Oblak iz društva Eko krog: »Ker je naš sistem zbiranja odpadne komunalne embalaže močno netransparenten, smo vedeli, da točnih, preverljivih podatkov ne bo in še do danes nismo dobili uradnih podatkov, koliko plastenk in pločevink ločeno zberemo.«

Kavcijski sistemi ne zahtevajo javnih sredstev, vzpostavijo jih proizvajalci pijač. Imajo jih v 16 evropskih državah.

Na posvetu junija letos je minister Bojan Kumer pozval komunalno gospodarstvo k pripravi načrta, kako bi EU cilje dosegli brez kavcijskega sistema. Predstavitvi načrta je bil namenjen sestanek na ministrstvu konec avgusta. »Prejeli smo zgolj izhodišča brez ciljev, ocene stroškov in virov financiranja. Komunalno gospodarstvo predlaga izboljšave obstoječega načina zbiranja, ne zagotavlja pa, da bi z njimi dosegli cilje EU. Predvidevamo, da bi stroške nosile občine in državni proračun,« razlagajo v Eko krogu in dodajajo, da medtem evropske države za odpadno embalažo že uvajajo polno finančno odgovornost proizvajalcev. »Gre za zavlačevanje in izsiljevanje dodatnih vlaganj javnega denarja v komunalno gospodarstvo. Kavcijski sistem za plastenke in pločevinke bomo morali vzpostaviti, če ne zdaj, pa čez 5 ali 6 let,« so prepričani.

Kavcijski sistemi, pojasnjujejo, ne zahtevajo javnih sredstev, vzpostavijo jih proizvajalci pijač. Imajo jih v 16 evropskih državah. Civilna družba ga podpira zaradi okoljskih prednosti (manj smetenja, več recikliranja za isti namen, manj emisij CO2) in pravičnosti, saj se stroški za to embalažo z gospodinjstev v celoti prenesejo na proizvajalce. Sistem omogoča tudi zbiranje steklenic za ponovno uporabo in tako spodbuja okoljsko najboljšo embalažo pijač.

»Na ravni EU se kar 40 odstotkov plastične embalaže sežge zaradi težav pri zbiranju in recikliranju, kavcijski sistemi pa dokazano vodijo v višje deleže in bolj kakovostno zbran material za nadaljnjo reciklažo, z odstotki zbrane embalaže pijač krepko nad 90 odstotkov.«

Aljoša Petek,
pravnik (PIC)

»V Avstriji so kot 17. evropska država sredi vpeljave kavcijskega sistema, ki so ga označili za največji projekt krožnega gospodarstva v državi, v Sloveniji pa očitno zgolj pozdravljamo ideje, pri implementacijah pa se nam močno zatakne,« opozarja Urša Zgojznik, sopredsednica Vesne - zelene stranke.

Aljoša Petek iz PIS (Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja) opozarja na prihajajočo Uredbo o embalaži in odpadni embalaži na ravni EU, ki ponovno poudarja pomen krožnega gospodarjenja z materiali pri proizvodnji in ravnanju z odpadno embalažo. »Skupaj z drugimi predpisi EU vzpostavlja še strožje okoljske cilje, ki jih moramo države članice doseči do 2025 in nato do 2030. Dve izmed ključnih usmeritev EU sta, da mora prvič, vsa embalaža na trgu postati ponovno uporabljiva ali reciklabilna, ter drugič, da je potrebno zmanjšati absolutno količino nastale embalaže. Z obstoječim sistemom zbiranja odpadne embalaže ter ravnanja z njo je to praktično nemogoče, saj ni noben deležnik stimuliran k zmanjšanju nastajanja odpadkov,« opozarja in izpostavlja: »Na ravni EU se posledično kar 40 odstotkov plastične embalaže sežge zaradi težav pri zbiranju in recikliranju, kavcijski sistemi pa dokazano vodijo v višje deleže in bolj kakovostno zbran material za nadaljnjo reciklažo, z odstotki zbrane embalaže pijač krepko nad 90 odstotkov«. Petek opozarja še, da bomo kavcijski sistem v Sloveniji vsekakor morali implementirati glede na cilje EU - če tega ne storimo takoj, bomo imeli bistveno višje stroške v prihodnosti, proaktivnost vlade pa je zato bistvena. »Zdaj smo sredi oktobra, odločitve še ni. Do kdaj bo to nesmiselno zavlačevanje še trajalo?«