Boj ali pogajanja

Še en pogled na ukrajinsko – ruski spor in za njegovo razrešitev. Glede na dogodke, ki so sledili po razpadu Sovjetske zveze, bo razplet težaven in najbrž dolg. Manjka ugotovitev problemov, ki so pripeljali do spora in sedanje zelo nevarno dogajanje, ki lahko pripelje do nuklearne vojne.

Po razpadu SZ sta se državi znašli v hudih problemih zaradi zahtevne menjave politične in gospodarske ureditve. Ukrajina je leta 1991 razglasila državnost, neodvisnost in takoj so se začele težave, ki so se odrazile na: strmem padcu BDP (za 60%), grivna - ukrajinska valuta je izgubila velik del svoje vrednosti, po gospodarstvu so začeli mešati štrene novopečeni oligarhi, prišlo je do razprodaje zemljišč tujim finančnim skladom. Politično sta prevladala tako ruski kot ukrajinski nacionalizem. Težave so se še bolj zaostrile, ko Ukrajina ni mogla več plačevati energentov, ki jih je dobivala iz Rusije.

Rusija je prav tako zašla v politične in gospodarske težave, vendar je po predsedniku Jelcinu prevzel oblast Putin, ki je v kratkem času obvladal rusko politiko in gospodarstvo, nič drugače kot v ruski zgodovini imperatorji Peter Veliki, Katarina Velika, pa še drugi, npr. car Aleksander, ki je, v istem času kot ZDA, gradil rusko železniško omrežje.

Po razkolu, ki je sledil sprejetima sporazumoma iz Minska (2014) so se odvila dejanja, ki so pripeljala do ruskih agresivnih vojaških dejanj. Dogovorjena je bila tudi možnost za prekinitev spopadov (v januarju 2022), pa ga Ukrajina po nasvetu ZDA ni podpisala in agresor je potem nadaljeval z vojaškimi napadi. Od tedaj naprej kakšnih resnih mirovnih pobud ni bilo.

Vojaški spopadi se nadaljujejo. Ukrajina želi povečati vojaško učinkovitost z uporabo raket z večjim dosegom, izdelanimi v Franciji in Veliki Britaniji, ki so zaradi pomembnih delov kupljenih v ZDA pod njihovim nadzorom. V dolgoletni ameriški praksi je bila uporaba tega inštrumenta velikokrat uporabljena pa tudi od uporabnikov zlorabljena brez velikih posledic. Tudi če Ukrajina ne dobi soglasja za izstrelitev teh raket, jih najbrž lahko uporabi, saj s strani ZDA ne bi bilo posledic.

Ruska federacija je do sedaj zasedla in v svoj sestav vključila polotok Krim (59% Rusov), večinski del ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk (po 75%), Zaporožje (50%) in Kherson, kjer so Rusi v manjšini. Nekdanji ruski predsednik Medvedjev je pred kratkim izjavil, da bodo Kijev zravnali z zemljo, če bodo Ukrajinci uporabili zahodne rakete dolgega dometa. Že tako je vsake toliko časa povečana nevarnost vojaškega poškodovanja nuklearnih reaktorjev v Zaporožju in Kursku. Početje prav vseh držav, ki so se vpletle v ukrajinsko-ruski spor, je skrajno problematično, saj podpirajo z denarjem in z orožjem vojaške aktivnosti, namesto da bi se lotili mirovnih pobud. Je pa res, da bodo pogovori težki zaradi zanemarjanja tako vpliva ruske manjšine kot ameriških interesov za razširitev NATO organizacije. Največjo odgovornost, da se spopadi nadaljujejo v nedogled in da se nič ne premakne za ustavitev vojne, ima EU. Na žalost je tudi Slovenija prav tako kot Evropa neodločna, brez pobud.