Kako lahko Slovenija pomaga?

Čeprav je Slovenija v svetovnem merilu zelo majhna donatorica na področju razvojne pomoči in sredstev za nujni humanitarni odziv, je njen prispevek neprecenljiv in izraz solidarnosti in odgovornosti, je prepričana zunanja ministrica Tanja Fajon

Čeprav je Slovenija v svetovnem merilu zelo majhna donatorica na področju razvojne pomoči in sredstev za nujni humanitarni odziv, je njen prispevek neprecenljiv in izraz solidarnosti in odgovornosti, je povedala zunanja ministrica Tanja Fajon ob odprtju Slovenskih razvojnih dnevov, ki bodo potekali do 22. oktobra.

Fajon je v uvodnem nagovoru omenila slovensko pomoč pri poplavah v Severni Makedoniji, nedavno v Bosni in Hercegovini, lani v Libiji, potresih v Maroku, Turčiji, Siriji, v vojni v Ukrajini ter humanitarni katastrofi v Gazi.

"Čeprav je Slovenija v svetovnem merilu zelo majhna donatorica, je naš prispevek neprecenljiv. Vsaka od naštetih humanitarnih kriz nosi tudi slovenski prstni odtis solidarnosti," je pred svetovnim dnevom hrane, ki bo v sredo, dejala zunanja ministrica in poudarila, da šteje vsaka darovana odeja, zdravilo, šotor ali paket hrane in pomoč slehernemu otroku, ki potrebuje rehabilitacijo.

Tako je v nedeljo v Slovenijo prispelo deset palestinskih otrok iz Gaze, ki bodo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča deležni zdravljenja in psihosocialne rehabilitacije.

"Slovenija nudi humanitarno pomoč kot izraz solidarnosti in odgovornosti, ker želi pomagati ljudem v stiski. Pomaga, ker s tem krepi ugled solidarne, odgovorne donatorice in članice mednarodne skupnosti. Pomaga z namenom zmanjšanja varnostnih groženj in migracijskih pritiskov," je povedala Fajon.

"Slovenija nudi humanitarno pomoč kot izraz solidarnosti in odgovornosti, ker želi pomagati ljudem v stiski. Pomaga, ker s tem krepi ugled solidarne, odgovorne donatorice in članice mednarodne skupnosti. Pomaga z namenom zmanjšanja varnostnih groženj in migracijskih pritiskov."

Tanja Fajon,
ministrica za zunanje zadeve

Pred izvolitvijo Slovenije v Varnostni svet ZN in po njej je opravila vrsto srečanj s predstavniki držav v razvoju, s katerimi ima Slovenija sicer skromnejše stike.

"Poleg političnih pobud je po pogovorih nastal pričakovano dolg seznam njihovih predlogov, kako lahko Slovenija pomaga: od izobraževanj, štipendij in prenosa znanj do naložb v šolstvo, zdravstvo in kmetijstvo in še več. Njihove potrebe presegajo naše zmogljivosti in sredstva, ki jih namenjamo za razvojno sodelovanje s partnerskimi državami, pa vendar se sistematično in glede na strateške prioritete čim bolj učinkovito odzivamo na razvojne pobude," je dejala.

Letošnji razvojni dnevi so se začeli z nacionalnim posvetom, s katerim bodo pregledali in ovrednotili dosedanje delo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, odkar je Slovenija pred 20 leti postala donatorica uradne razvojne pomoči. Do 22. oktobra bodo na več ljubljanskih prizoriščih potekali dogodki na temo svetovne prehranske varnosti.

Vlada mora sprejeti akcijski načrt za uresničitev ciljev iz resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči, h katerim nas zavezujejo ZN z agendo 2030, je povedal generalni direktor direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na zunanjem ministrstvu Edvin Skrt.

Slovenija se je zavezala, da bo za razvojno sodelovanje do leta 2030 namenila 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Delež teh sredstev sicer trenutno znaša približno 0,24 odstotka BND, je povedal Skrt in izpostavil, da je "razvojna pomoč učinkovita, kadar je osredotočena in ima transformativni učinek na terenu".

"Poleg političnih pobud je po pogovorih nastal pričakovano dolg seznam njihovih predlogov, kako lahko Slovenija pomaga: od izobraževanj, štipendij in prenosa znanj do naložb v šolstvo, zdravstvo in kmetijstvo in še več. Njihove potrebe presegajo naše zmogljivosti in sredstva, ki jih namenjamo za razvojno sodelovanje s partnerskimi državami, pa vendar se sistematično in glede na strateške prioritete čim bolj učinkovito odzivamo na razvojne pobude."

Tanja Fajon,
ministrica za zunanje zadeve

Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD DAC) Sloveniji priporoča, da glede na omejena finančna sredstva zoži regionalni fokus in nabor partnerskih nevladnih organizacij. Priporočilo MZEZ že uresničuje s strateškim partnerjem na področju mednarodne humanitarne pomoči, Slovensko karitas.

OECD DAC v končnem poročilu priporoča tudi intenzivnejšo medresorsko komunikacijo med ministrstvi, ki delujejo na področju razvojne pomoči. Kot je povedala Eva Nastav z MZEZ, bodo zato s pristojnimi ministrstvi pripravljali štiriletne okvirne programe dejavnosti. "Slovenija je pred obsežno nalogo, da v prihodnjih petih letih uresniči priporočila OECD DAC," je pojasnila.

Na panelu o Sloveniji kot razvojnem akterju je državna sekretarka na MZEZ Melita Gabrič izpostavila napredek, ki so ga dosegli z ustanovitvijo direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ter razširjenega strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje, ki delujeta na MZEZ.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je dodala, da čeprav v okviru državnega proračuna deluje 11 posebnih skladov, takšnega sklada na področju razvojne pomoči in humanitarnega odziva v Sloveniji še ni. Navedla je tudi, da skupna sredstva ministrstev za ta namen letos znašajo 31 milijonov evrov, medtem ko je predlog za prihodnji dve leti 47 milijonov oziroma več kot 50 milijonov evrov.

Gabrič je še dejala, da z razvojnim skladom za države v razvoju, ki zaenkrat deluje v sklopu proračuna MZEZ, Slovenija lahko uveljavlja svoje vrednote in interese ter z razvojno pomočjo sooblikuje slovensko zunanjo politiko.