STA

 |  Svet

»Antisemitizem je nesprejemljiv – judovskim skupnostim bomo vedno stali ob strani«

Ministri držav članic EU za evropske zadeve so v Luxembourgu sprejeli izjavo o boju proti antisemitizmu

Po besedah evropske komisarke za vrednote Vere Jourove je nacionalne strategije doslej sprejelo 23 držav članic, 20 jih je imenovalo posebnega odposlanca, 25 pa sprejelo definicijo IHRA o antisemitizmu.

Po besedah evropske komisarke za vrednote Vere Jourove je nacionalne strategije doslej sprejelo 23 držav članic, 20 jih je imenovalo posebnega odposlanca, 25 pa sprejelo definicijo IHRA o antisemitizmu.
© Wikipedia

Ministri držav članic EU za evropske zadeve so v torek v Luxembourgu sprejeli izjavo o boju proti antisemitizmu, ki po besedah madžarskega ministra Janosa Boke poudarja pomen boja proti vsem oblikam sovražnega govora, uperjenega proti Judom, pomen izobraževanja pri tem in potrebo po zagotavljanju varnosti judovskega prebivalstva.

"Izjava se osredotoča na tri področja. Prvo je pomen boja proti vsem oblikam antisemitskega sovražnega govora, ki se nevarno širi, predvsem na spletu," je povedal Boka, ki trenutno predseduje Svetu EU za splošne zadeve. Na Svetu so zapisali, da antisemitski govor vključuje tudi zanikanje holokavsta.

Izjava poleg tega poudarja pomen spodbujanja judovskega življenja prek kulture in izobraževanja ter spominjanja na holokavst. Tretja pomembna prednostna naloga pa je po mnenju držav članic zagotavljanje varnosti judovskega prebivalstva ter prostorov njihovih organizacij in institucij.

Svet EU v izjavi članice poziva, naj čimprej sprejmejo in implementirajo nacionalne strategije za boj proti antisemitizmu oziroma posebne ukrepe v okviru nacionalnih načrtov za preprečevanje rasizma. Razmislijo naj tudi o imenovanju posebnega odposlanca ali koordinatorja za to področje ter uporabljajo pravno nezavezujočo delovno definicijo antisemitizma, ki jo je sprejela Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA).

"Sprejeta izjava pošilja močno sporočilo, da je antisemitizem nesprejemljiv in da bomo judovskim skupnostim vedno stali ob strani."

Vera Jourova,
evropska komisarka za vrednote

Po besedah evropske komisarke za vrednote Vere Jourove je nacionalne strategije doslej sprejelo 23 držav članic, 20 jih je imenovalo posebnega odposlanca, 25 pa sprejelo definicijo IHRA o antisemitizmu.

Glede na v ponedeljek objavljeno poročilo o izvajanju leta 2021 sprejete strategije EU za boj proti antisemitizmu je Slovenija sprejela strategijo in definicijo, medtem ko posebnega odposlanca doslej ni imenovala.

Evropska komisija sicer v poročilu ugotavlja, da se je število sovražnih incidentov in nasilja nad Judi v Evropi v zadnjem letu močno povečalo. Antisemitizem se je po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani, na katerega je Izrael odgovoril s silovito operacijo v palestinski enklavi Gaza, povzpel na raven, kakršne niso beležili od ustanovitve EU, piše v poročilu.

"Sprejeta izjava pošilja močno sporočilo, da je antisemitizem nesprejemljiv in da bomo judovskim skupnostim vedno stali ob strani," je še povedala Jourova, ki se konec novembra poslavlja s položaja.

Ministri za zadeve EU, med njimi državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Štucin, so sicer današnje zasedanje posvetili predvsem pripravam na zasedanje voditeljev držav članic v četrtek in petek. V ospredju vrha bodo zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu, nadaljnja podpora Ukrajini in migracije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.