Svoboda na spletu se je zmanjšala že 14. leto zapored

Varstvo človekovih pravic na spletu se je poslabšalo v 27 od 72 držav

Svoboda na spletu na globalni ravni se je zmanjšala že 14. leto zapored, v danes objavljeni študiji ugotavlja ameriška nevladna organizacija za spodbujanje demokracije Freedom House. Glede na svobodo na spletu sta se na repu seznama 72 držav, med katerimi ni Slovenije, letos znašla Kitajska in Mjanmar, piše v študiji Freedom on the Net za letos.

Varstvo človekovih pravic na spletu se je poslabšalo v 27 od 72 držav, vključenih v študijo, v 18 državah pa so zabeležili napredek. Največji upad svobode na spletu letos beležijo v Kirgizistanu, na repu držav po svobodi na spletu pa se je Kitajski pridružil Mjanmar, kjer je vojaški režim uvedel nov sistem cenzure, ki je zaostril omejitve za virtualna zasebna omrežja.

Na drugi strani je Islandija ohranila status najbolj svobodnega spletnega okolja, Zambija pa je dosegla največje izboljšanje rezultatov. Študija Freedom on the Net letos prvič ocenjuje razmere v Čilu in na Nizozemskem, in kaže, da je varovanje človekovih pravic na spletu v obeh državah dobro.

Svobodno izražanje na spletu ogrožajo stroge zaporne kazni in vse večje nasilje, ugotavlja študija. V treh četrtinah držav, ki jih je zajela študija, so bili uporabniki interneta zaradi nenasilnega izražanja aretirani, med njimi so bili nekateri obsojeni na več kot deset let zapora.

Volivci v najmanj 25 od 41 držav, vključenih v študijo, kjer so potekale volitve ali so se nanje pripravljali, so se soočali s cenzuriranim informacijskim prostorom. V več državah so s tehnično cenzuro omejili možnost opozicije, da doseže volivce ali zmanjšali dostop do zanesljivega poročanja. V najmanj 21 od 41 držav so provladni komentatorji manipulirali s spletnimi informacijami, s čimer so pogosto vzbujali dvom v poštenost izidov in krepili dolgoročno nezaupanje v demokratične institucije, še ugotavlja študija.

V več kot polovici držav, kjer so potekale volitve ali so se nanje pripravljali, so vlade sprejele ukrepe, namenjene zagotavljanju celovitosti informacij - od pravil, povezanih s spletnimi vsebinami, podpore pobudam za preverjanje dejstev in digitalno pismenost do sprejetja novih smernic za omejitev uporabe generativne umetne inteligence v volilnih kampanjah.

Vpliv teh ukrepov na svobodo interneta je bil odvisen od tega, v kolikšni meri so posamezna prizadevanja dajala prednost preglednosti, strokovnemu znanju civilne družbe, demokratičnemu nadzoru in mednarodnim standardom človekovih pravic, še ugotavlja študija.

wFqYzXUp4E4