Intervju: Rok Fazarinc

Župan občine Dobrova – Polhov Gradec je politik, katerega osnovni cilj je pridobivanje glasov volivcev. Z zavajajočimi in pomanjkljivimi navedbami skuša biti všečen svojim volivcem.

Dejstva so takšna, kot so navedena v intervjuju v 35. številki Mladine. Območje »centra Dobrove« je bilo v zadnjih štirinajstih letih 5 krat delno ali v celoti poplavljeno. Zaradi pogostosti poplav na tem območju od leta 2010 naprej se dejansko to območje razvršča v razred srednje poplavne nevarnosti. Žal se na tem območju v stavbi občine Dobrova–Polhov Gradec nahaja tudi otroški vrtec. Ker gre za občutljivo skupino ljudi, je dejavnost varstva otrok skladno s Prilogo 2 »Poplavne uredbe« prepovedana. Tako kot med vsako prejšnjo poplavo sem bil tudi med zadnjo, 4. 8. 2023, ob 9.15 h na Dobavi skupaj z državnim sekretarjem na MNVP in direktorico DRSV. Predstavnik Civilne zaščite na cestni zapori nam ni dovolil prehoda. Kljub temu sem si kasneje zelo natančno ogledal posledice poplave na celotnem porečju Gradaščice. Župan površno povzema dejstva, zgodovino in vsebino Državnega prostorskega načrta za JZ del Ljubljane in naselji v občini Dobrova–Polhov Gradec (DPN). Strokovno in okoljsko je najbolj primerno zmanjševanje poplavne ogroženosti urbanih območij z ohranjanjem ali intenziviranjem poplav na naravnih poplavnih območjih, kjer ni škodnega potenciala. Na javnih razpravah DPN je javnost (prebivalci Dobrave) soglasno zavrnila predlagano varianto z dvema suhima zadrževalnikoma s trditvijo, da območje Dobrove ni poplavno ogroženo in z zahtevo da »Dobrova ne bo reševala poplavne varnosti Ljubljane«. Zato se je investitor na podlagi dodatnih analiz odločil za strokovno manj primerno varianto: povečevanje pretočnosti skozi Ljubljano, dodatno preusmerjanje poplavnih vod na Barje ter manjši volumen zadrževanja na porečju Gradaščice. Zato je načrtovani nasip zadrževalnika Razori 1,5 m nižji, kot je bil prvotno predlagan. Ignorantsko je občina na tem območju načrtovala izgradnjo obvoznice in širitev centra Dobrove. Tudi v OPN je občina morala upoštevati dejstvo, da gre za poplavno območje, in bo gradnja možna šele ob izvedbi zadrževalnika Razori. Že prva poplava septembra 2010 (in vse naslednje) je potrdila pravilnost strokovnih ugotovitev o poplavni ogroženosti urbanih območij ob Gradaščici in Horjulki in nujnost izvedbe predlaganih protipoplavnih ureditev. Poplave 16. in 17. 9. 2022 ter 4. 8. 2023 so potrdile pravilnost v DPN načrtovanih in že izvedenih ureditev na območju Ljubljane, Polhovega Gradca, Dolenje vasi in Šujice. Župan je pozabil navesti, da zato v navedenih naseljih ob Gradaščici med zadnjo ujmo ni bilo poplav. Nepomembna se mu zdi rekonstrukcija 4 km dolgega odseka regionalne ceste Dvor - Žerovnik, kjer sta leta 2004 zaradi poplav dve osebi izgubili življenje. Vse te projekte je izvedla država. Pred tem je bil leta 2014 Polhov Gradec dvakrat poplavljen. Lanske poplave so najbolj prizadele hudourniško območje Polhograjskih dolomitov. Prizadeta je bila predvsem infrastruktura, ki je v pristojnosti občine (ceste, mostovi, prepusti, vodovod). Škoda bi bila bistveno manjša, če bi ta bila načrtovana in izvedena z dovolj veliko odpornostjo na za to območje značilne naravne procese. Župan še vedno ne razume, da na območjih strmih grap in pobočij ni možno zadrževati visokih vod. Potrebno je izvajati ukrepe, ki zmanjšujejo erozijsko moč vode in uravnavajo pretok plavin. V DPN je navedena obveznost DRSV, da izvede protierozijske ureditve na 16 hudourniških pritokih Gradaščice. Tudi to dejstvo je župan pozabil omeniti. Župan se ne zaveda dejstva, da so trendi podnebnih sprememb bolj intenzivni, kot je bilo predvideno. Zato je že sedaj potrebno razmišljati o dodatnih ukrepih na Božni zaradi varnosti Polhovega Gradca (in ne Ljubljane) ter dodatnim aktiviranjem obstoječih poplavnih površin.

Župan s svojimi somišljeniki bi se moral sprijazniti z dejstvom, da bo območje Dobrove, Razorov in Spodnjih Razorov poplavno ogroženo, dokler ne bodo izvedene ureditve Horjulke in Gradaščice, predvidene v DPN. Z nestrokovnimi razlagami načrtovanih rešitev zavaja občane, pa tudi širšo javnost. Očitno politiku glasovi volivcev pomenijo več, kot njihova varnost.