Peč je pa le peč

Gostilna Javornik
Rakovnik 6
Tel.: 07 34 34 534
Javornikova peč je zakurjena v drugi polovici tedna: ob četrtkih in petkih od 12. do 22., ob sobotah od 12. do 24. ob nedeljah pa od 12. do 17. ure.

Ambient:
z radikalno prenovo je gostilna videti že kot kakšna mestna restavracija, s prti in posodjem vred

Napitki:
resno, obsežno, pestro in bogato; od lokalcev do Francije in še kaj čez in vmes; pribitki so zmerni; fino bi bilo, če bi vina bolj voljno ponujali in točili na kozarec

Vegetacija: 
za silo je mogoče sestaviti obrok tudi za nemesojede goste

Dostopnost:
parkirišče čez cesto, za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Fino:
jelen na žerjavici
dimljena postrv

Ne tako fino
rižota z rakovico
sladice

Pašteta ter krompir s slanino in sirom sta stala 7, dimljena postrv 14, karpačo 16, ražnjič kozice 13, rižota z rakovico 25, pečena sv. rebra 14, jelenov hrbet na žerjavici 31, sladice pa 6,5 evra

»Ha, a to se gremo nekakšno primerjalno krušnopečje?« je o razlogih, zakaj je bila po prejšnjetedenski konzumaciji neapeljske robe v Kranju pojačana inšpektorska ekipa ta teden napotena na Dolenjsko – natančneje v Rakovnik, kjer že četrta generacija gostincev hajca eno najbolj znanih krušnih peči v Sloveniji –, ugibal eden od članov. Gostilno Javornik smo popisali že leta 2012, a so jo vmes prostorsko in konceptualno tako temeljito prenovili, da je danes to dejansko en čisto drugačen plac.

Najprej so nam v oko padle vinske vitrine: velike, lepo osvetljene in polne raznobarvnih in raznovrstnih ustekleničenih kapljic z vseh vetrov so bile prvi jasni signal tega, da so pri Javorniku ambiciozno prestavili v višjo prestavo. Drugi je bil jedilni list, na katerem je zapisanih kar nekaj reči, ki jih ne bi pričakovali od gostilne sredi Dolenjske. Ampak Javornik je zdaj bolj restavracija in zato tudi klasične jedi, ki jih tam pripravljajo že od prej, na krožnike postavljajo malo bolj kreativno. Na primerih domače paštete z zeliščnim maslom in vloženo redkvico ter hladno dimljene postrvi, presekane s hrenom in obdane s kremo ter hrustljavo ocvrtimi rezinami gomoljne zelene, jim je to precej dobro uspelo, pri govejem karpaču pa jih je odneslo predaleč: rukola, zdrobljeni lešniki, lešnikova majoneza, ostružki staranega sira, vložena čebula in še neki sladko-kisli dresing so popolnoma prekrili okus in teksturo tankih rezin govedine.

Veliko – zato, ker je veliko stala in bila spektakularno postrežena – smo pričakovali od rižote z rakovico, a je bila presuha in preslana, pa tudi ostružke staranega sira, ki jih radi dodajajo, bi tu zlahka pogrešili. Prav tako bi bilo fino, če bi gostu olajšali konzumacijo repkov kozic tako, da bi jih pred nizanjem na nabodala oluščili – ko so pečene, je to precej težje in manj elegantno.

Ker tudi pri sladicah – ob presuhi kokosovi skutni piti in premalo zabrenanem krembruleju nam je še najbolj ugajal pravilno pripravljen čokoladni sufle – nismo našli kakšne, ki bi nas vrgla na hrbet, je postalo jasno, da je Javornik še vedno najmočnejši v svoji paradni disciplini – krušni peči. Že v njej pripravljeni krompir (še posebej s slanino in sirom) je crkljarija zase, če je pospremljen z lepo izkoščičenimi, precej mesnatimi bajadericami svinjskih reber, je pa na mizi že skoraj veselica. Ta se na koncu v največji mogoči meri in na res spektakularen način udejanji ob kosu temperiranega, od zunaj na hitro opečenega jelenovega hrbta, katerega rezine si potem gost pri mizi lahko še sam dopeče in rahlo odimi na rešetki, ki je postavljena nad iz krušne peči prineseno žerjavico. Super zamisel za serviranje!

Javornikovi so se s prenovo odločili stopiti v korak z novimi časi, a brez dvoma ostajajo najboljši, ko z mojstrskim handlanjem krušne peči nadaljujejo tradicijo hiše. Naj žari!