Bi morali vpleteni v zgodbo o šestem bloku kazensko odgovarjati?

V času, ko je zapiranje zadnje slovenske termoelektrarne na premog pred?vrati, ko v Šaleški dolini z zvezanimi rokami iščejo pot do pravičnega prehoda in ko na drugi strani država šepajoče uvaja rabo obnovljivih virov energije z željo, da bi čim prej dosegli soglasje o gradnji nove jedrske elektrarne, bi se bilo smiselno ozreti nazaj in razmisliti enkrat, dvakrat, stokrat, zakaj sta pred poldrugim ducatom let vsa politika in elektroenergetska panoga podpirali gradnjo prevelikega šestega bloka in zakaj so bili tisti, ki so opozarjali, da se računi ne izidejo, postavljeni v kot.

Do tega premisleka politika, to je precej očitno, ne bo prišla. Pričakovano sicer, v projekt je bilo vpetih toliko interesov, da ga je najbolje pomesti pod preprogo. Italijanske »mani pulite«, operacije »čista roka«, pri nas ne bo.

Vprašanje šestega bloka ni povezano samo s prevzemanjem politične odgovornosti, pač pa tudi kazenske. A tudi tukaj je stvar podobna, sojenja in preiskave v različnih postopkih zaradi sumov različnih kaznivih dejanj še vedno potekajo, nekateri osumljenci izgubljajo spomin, drugi se sodišču izogibajo, tretji menjajo odvetnike. Dokazovanje gospodarskega kriminala je pač zahtevno. Ameriško podjetje General Electric, pravni naslednik nasedlega Alstoma, francoskega podjetja, ki je gradilo šesti blok, je že leta 2021 priznalo svoj del odgovornosti. HSE in TEŠ sta z njim zaradi podražitve projekta sklenila zunajsodno poravnavo, vredno 261 milijonov evrov.

Podobno o odgovornosti razmišljajo ljudje. Javnomnenjska agencija Ninamedia je v nedavni raziskavi korespondente spraševala, ali bi morali odgovorni za gradnjo šestega bloka kazensko odgovarjati. Odgovori so bili enoglasni: 81 odstotkov vprašanih »povsem soglaša« s tem, da se zahteva kazenska odgovornost vpletenih.