Popolni propad civilnega reda

Gaza je postala nekakšno postapokaliptično okolje, v katerem ni mogoče živeti

Gaza je postala nekakšno postapokaliptično okolje, v katerem ni mogoče živeti, je v torek v pogovoru za STA dejal vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini. Opozoril je, da je UNRWA pod izrazitim pritiskom. Poleg finančnih težav namreč izraelski parlament obravnava tudi predloge zakonov, ki bi njeno delovanje prepovedali.

"Gazo bi opisal kot opustošeno ozemlje, v katerem ni mogoče živeti. Je kraj, kjer tudi najbolj izkušeni humanitarni delavci še nikoli niso videli česa takega," je za STA dejal Lazzarini in poudaril, da varnega kraja v palestinski enklavi ni več.

Opozoril je, da je bila dobava humanitarne pomoči v Gazo omejena že pred izbruhom vojne in da se je pomoč že takrat koristilo kot orožje. "V Gazo je prihajalo povprečno od 400 do 500 tovornjakov. Danes jih prihaja bistveno manj. Rekel bi, da od septembra prihaja le 50 ali 60 tovornjakov na dan. To še zdaleč ne zadošča za pokrivanje potreb prebivalstva," je povedal.

Humanitarnim konvojem je kljub usklajevanju z izraelsko stranjo pogosto onemogočen dostop do enklave oziroma tudi gibanje v njej. "Poleg tega, da se dobava pomoči v Gazo manjša, je prišlo tudi do popolnega propada civilnega reda, zaradi česar so konvoji izpostavljeni kaotičnemu okolju in plenjenju s strani kriminalnih tolp," je dodal.

Spomnil je na vse večjo lakoto ter propadajoč zdravstveni sistem v Gazi in izbruhe številnih bolezni. "Po 25 letih od izkoreninjenja se je denimo ponovno pojavila otroška paraliza, kar je znak strašnega stresa, v katerem živijo ljudje," je dejal.

"Gazo bi opisal kot opustošeno ozemlje, v katerem ni mogoče živeti. Je kraj, kjer tudi najbolj izkušeni humanitarni delavci še nikoli niso videli česa takega."

Philippe Lazzarini,
vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) 

Vojna v Gazi ni terjala žrtev le med prebivalci. Ubitih je bilo namreč tudi več kot 200 uslužbencev UNRWA, več kot 70 odstotkov objektov organizacije, kot so denimo šole ali zdravstvene ustanove, pa je bilo uničenih oziroma poškodovanih.

V luči tega Lazzarini poudarja, da osebje in infrastruktura ZN ne bi smela nikoli biti tarča napadov. Meni, da bi se morala ustanoviti mednarodna preiskovalna komisija, ki bi preučila odgovornost za napade na ZN.

Glede obtožb Izraela, da je nekaj uslužbencev UNRWA članov palestinskega islamističnega gibanja Hamas in da so bili celo vpleteni v napad Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, pa je dejal, da je od Izraela večkrat zahteval, da predloži utemeljene ugotovitve, ki bi jih nato preiskali.

"Vse obtožbe želimo obravnavati resno, vendar samo to, da nam pošljete ali predložite seznam imen, še ne pomeni, da so ljudje odgovorni," je nadaljeval in dodal, da za zdaj od Izraela ni prejel ničesar konkretnega.

Spomnil je, da so številne države zaradi obtožb Izraela ustavile ali začasno prekinile financiranje UNRWA, a da so se druge odločile, da ne le nadaljujejo, ampak celo povečajo prispevek z argumentom, da "ne bi bilo pravično kaznovati milijonov beguncev zaradi nespametnega dejanja posameznikov iz agencije". Povedal je, da je 15 od 16 držav obnovilo financiranje, z izjemo ZDA.

Kljub temu je UNRWA v finančnih težavah in se komaj prebija iz meseca v mesec. "Na žalost to ni nova situacija. To je položaj, s katerim smo se soočali že pred 7. oktobrom lani in ko gre za humanitarni odziv, v bistvu trpimo enako, kot zdaj trpijo druge agencije," je dodal.

"Kdo lahko 200.000 deklicam in dečkom, ki živijo v ruševinah in so globoko travmatizirani, zagotovi izobraževanje? To lahko stori le delujoča država. Nobena druga agencija ZN ali mednarodna nevladna organizacija ni prilagojena za to, da bi otrokom neposredno zagotavljala tovrstne storitve."

Philippe Lazzarini

Prav tako je opozoril, da izraelski parlament razpravlja o predlogih zakonov, katerih cilj je prepovedati delovanje UNRWA. Obstaja verjetnost, da bo parlament predloge sprejel, kar pa bi imelo drastične posledice za delo organizacije v Gazi, na Zahodnem bregu in v Jeruzalemu, je povedal.

Prepričan je, da številne dejavnosti, ki jih izvaja UNRWA, niso dejavnosti, ki bi jih lahko prevzela druga organizacija. "Kdo lahko 200.000 deklicam in dečkom, ki živijo v ruševinah in so globoko travmatizirani, zagotovi izobraževanje? To lahko stori le delujoča država. Nobena druga agencija ZN ali mednarodna nevladna organizacija ni prilagojena za to, da bi otrokom neposredno zagotavljala tovrstne storitve," je poudaril.

S sprejetjem predlogov bi po njegovem tvegali, da bi žrtvovali celotno generacijo otrok na področju izobraževanja, kar bi okrepilo sovraštvo in ekstremizem v prihodnosti. Namen predlogov pa je tudi oslabiti oziroma končati težnjo Palestincev po samoodločbi in s tem končati rešitev dveh držav, je dejal.

"Napačno bi bilo misliti, da so tovrstni napadi usmerjeni le na UNRWA. Videli smo tudi druge agencije ZN in nevladne organizacije, ki so bile postopoma ukinjene. Podoben vzorec zdaj vidimo pri misiji ZN v Libanonu Unifil," je poudaril.

Prav tako je opozoril na vse hujše humanitarne razmere v Libanonu, kjer so se v zadnjih mesecih okrepili spopadi med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah. UNRWA je denimo v Libanonu morala ustaviti dejavnosti na področju izobraževanja in odpreti dodatna zavetišča.

"V Libanonu vsi zadržujejo sapo. Obstaja občutek, da je lahko katerikoli kraj naslednja tarča napadov in posledično, da v državi ni varnega kraja," je dodal Lazzarini, ki se je v Ljubljani udeležil slovenskega humanitarnega foruma.