»Posvetovalni referendum ni zavezujoč. Ampak odgovorni politiki bi sledili mnenju odločitvi ljudstva.«

Predsednica Državnega zbora pri uri političnega bulšitanja

Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je v Odmevih odgovarjala na vprašanja Rosvite Pesek, kaj se dogaja z resolucijo in potem z napovedjo referenduma o JEK2, končno pa zdaj tudi z njegovim preklicem. Gostja je zatrdila, da z obema, »pravno gledano«, ni nobenih nepravilnosti in da pri dogovorih okoli tega ni bilo nobenih slabih namenov. S prvim se lahko formalno strinjamo, z drugim ne, toda težava je z obojim. Namreč ravno zato, ker je v politiki marsikaj »pravno gledano« prav, to še ne pomeni nujno, da je tudi v političnem in moralnem smislu. Naj pojasnim.

Ključen v pogovoru je trenutek, ko Klakočar Zupančič razkrije, da podana teza drži v danem primeru. Začasno jo bom poimenoval za klasično politično bulšitanje, tokrat s pravniškim podukom. Voditeljica jo je vprašala, kaj bi obveljalo, če bi bili volivci na referendumu »slučajno proti«? Bi obveljalo, kar so odločili poslanci v resoluciji ali tisto, kar je bila referendumska volja? Njen odgovor velja citirati: »Resolucija sama ni pravni akt. Resolucija je politični akt brez veljavnih pravnih posledic. Res je tudi, da posvetovalni referendum ni zavezujoč. Ampak odgovorni, transparentni politiki z integriteto bi seveda sledili mnenju oziroma odločitvi ljudstva…«

Petkrat bulšit

Trdil bom, da že ta kratek odgovor dobro povzame osnovne elemente bulšitanja v zgodbi okoli JEK2: politiki nas ženejo žejne čez vodo, vključno z njo. Pojdimo po vrsti.

1. Če nič, kar počnejo, ni zavezujoče, zakaj potem toliko nezavezujočega hrupa za prazen nič okoli JEK2, čemu resolucija in čemu referendum, vključno s pregonom žvižgača? Recimo temu vprašanje motiva.

2. Politiki so se potrudili zvito napisati manipulativno referendumsko vprašanje in če bi jim bila referendumska volja ljudi všeč, bi jo spoštovali, saj imajo integriteto – toda če jo imajo, ne bi zastavljali manipulativnih vprašanj in manipulirali z ljudmi. Recimo temu vprašanje slabih namenov.

3. Če nič ni zavezujoče, zakaj mečemo denar stran denar za referendum? Recimo temu vprašanje finančne potratnosti.

4. Če imajo politiki integriteto, zakaj so se v njeni Svobodi in SDS dogovarjali, da pretentajo ljudstvo? Recimo temu vprašanje skritega dogovarjanja s slabimi nameni.

5. Če je bilo vse tako krasno in fajn, zakaj zdaj preklicujejo referendum? Saj so vendar politiki z integriteto in se borijo za naš skupni blagor! Recimo temu vprašanje konsistence v dejanjih.

Pravna gledanost

Kaj pa, če je težava v tem, da politiki nimajo integritete in se je razkrilo, da je imajo v Svobodi, SDS in SD enako malo, ker so vsi isti, četudi je »pravno gledano« vse OK? Kaj pa, če so poskrbeli, da je »pravno gledano« vse OK in je to že del njihovega manipuliranja, ker je njegovo bistvo ravno v tem, da imajo vse, kar počnejo znotraj politične prevare, pravno pokrito?

Na nič od tega naštetega predsednica ni znala odgovoriti. Deloma tudi zato, ker druga stran ni znala vprašati.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**