Naša Nada

Gostilna Ukmar
Dutovlje 61
Tel.: 041 249 332
Nada se med mizami vrti in gostí vsak dan, razen torka, od 8. do 23. ure.

Ambient:
ohranjen retro look z jedilnico na eni strani in zbiranju lokalnih kvartopirskih modrovalcev namenjenim prostorom na drugi; v sezoni tudi terasa spredaj in vrt zadaj

Napitki: 
osnovno: odprti teran, cabernet sauvignon, malvazija in chardonnay, buteljčna Lisjakova vitovska in peneča se rebula iz briške kleti, ki je z dvema evroma na kozarec najdražje vino pri Ukmarju

Vegetacija:
jota, pa tudi rižote in kakšna pašta ali njoki

Dostopnost:
parkirišče pred gostilno in ob njej, za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Fino:
vajb & cene
njoki z jurčki

Ne tako fino
teranova omaka

Pršut z olivami je stal 11, karpačo 10, jota 6, jurčki na žaru 9, njoki z jurčki 9,5, karađorđeva šnicla 13,5, taljata 17,5, biftek po kraško 21,5, štrudelj 4,5, orehovi štruklji pa 5 evrov.

»Pa saj to ni nič novega – šifrerjanci to skupaj z Andrejem prepevajo že 44 let,« je vedno glasnejše javnomnenjsko jamranje o izginevanju dobrih, pravih, tradicionalnih domačih gostiln in o njih nadomeščanju z raznimi kombinacijami hamburgeraško-picerijskih pogonov komentiral glavni Konzumov lokacijski selektor in eno od inšpektorskih ekip promptno napotil v Dutovlje. Tam naj bi prvoosebno preverili veljavnost doušniških informacij, da je gostilna Ukmar ena redkih preostalih domačic, ki jim je uspelo ohraniti iskreno gostoljubje in nespakljivo kuharijo brez bližnjic in navijanja cen.

Ker to rubriko verjetno začenjaš brati v desnem spodnjem kotu, ti je odgovor na postavljeno vprašanje že znan. Ukmar je gostilna, ki je z lego sredi Dutovelj med tednom glavno vaško srečevališče, klepetališče in kartališče, ob sobotah in nedeljah pa jo zapolnijo guštirajoče družbe od blizu in daleč. Informanti so sicer navijali, naj se na misijo odpravimo v soboto ali nedeljo, ko šefica redno ponudbo dopolni z jagnjetino in ostalimi pečenkami, a se nismo dali motiti: če je oštarija dobra, je dobra vsakič, ko je odprta – tudi na random ponedeljek.

Da je pri Ukmarju fajn, smo začutili že ob prijaznem sprejemu gospodarice, ki nam je urno ponudila kozarce penine, se opravičila, da joto v teh dneh zaradi pomanjkanja dobre osnovne surovine v nasprotju s kraševskimi repnimi pravili pripravlja z zeljem, v zameno pa omenila, da so jurčki frišni, kakor se najbolj da. Prepričala nas je na dva načina – z radodarnim odmerkom na vroči plošči le opečenih, s kančkom olja zabeljenih in ščepom svežega peteršilja potresenih gliv in z dišečo, skorajda jušno omako, ki so jo potem voljno vpijali mehki hišni njoki.

V Ukmarjevi kuhinji se načeloma držijo preprostega pravila, da je manj več: karađorđev zrezek – verjetno je na jedilniku poleg lignjev, čevapov in ljubljanskega zrezka zavoljo italijanskih gostov – zamotajo v impresivno ocvrto cigaro in mu dodajo hrustljavo zapečen krompir, rezinam kraškega pršuta poleg domačega belega kruha priložijo le nekaj zelenih oliv, pri sestavljanju govejega karpača pa se tudi niso pustili zapeljati raznim modnim balzamičnim pomadam in so se zadržali pri mladi rukvici in nastrganem staranem siru. Podobno zadržanega tretmaja je bila deležna sočna taljata in pametneje bi bilo, če bi si tudi krasen, debelo odrezan, v nulo pečen biftek dali postreči s čim drugim kot s prekislo, agresivno in zaškrobljeno teranovo omako. Mogoče še najbolje kar brez?

Ko je gospa Nada prinesla še odličen, nalistanih, s cimetom odišavljenih jabolk poln zavitek in puhaste kvašene štruklje z orehi, je že bilo jasno, da naslov tega članka ne more biti drugačen, kot je. Ne le da je simpatična gospa zdaj malo tudi naša, temveč je ob obisku gostilne Ukmar v nas obudila up, da s preprostimi in iskrenimi gostilnami še ni čisto konec. Hvala, Nada!