STA

 |  Svet

»Država, ki je v vojni, nikakor ne more postati članica Nata«

Nemški kancler Olaf Scholz  zavrnil takojšnje povabilo Ukrajini v Nato, kot je v načrtu za zmago predvidel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski

Znova je izpostavil svoje stališče, da konflikt v Ukrajini ne sme prerasti v neposreden spopad med Natom in Rusijo

Znova je izpostavil svoje stališče, da konflikt v Ukrajini ne sme prerasti v neposreden spopad med Natom in Rusijo
© Inga Kjer / fototeka / Deutscher Bundestag / Flickr

Nemški kancler Olaf Scholz je v četrtek zavrnil takojšnje povabilo Ukrajini v Nato, kot je v načrtu za zmago predvidel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zaradi potencialne eskalacije konflikta z Rusijo so glede članstva Ukrajine v Natu zadržane ZDA, bolj ali manj odkrito omahuje tudi več evropskih držav, po navedbah Politica tudi Slovenija.

"Zavedati se je treba, da država, ki je v vojni, nikakor ne more postati članica Nata. To vedo vsi, o tem ni nobenega nesoglasja," je v četrtkovem intervjuju za nemško javno radiotelevizijo ZDF dejal Scholz, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

"Povabilo je običajno precej hitro povezano s samim članstvom," je še menil Scholz. Dodal je, da so članice Nata v zadnjem letu definirale dolgoročno perspektivo za vstop Ukrajine v zavezništvo, vendar poudaril, da "trenutno ni potrebe po nobeni novi odločitvi."

Znova je izpostavil svoje stališče, da konflikt v Ukrajini ne sme prerasti v neposreden spopad med Natom in Rusijo.

"Zavedati se je treba, da država, ki je v vojni, nikakor ne more postati članica Nata. To vedo vsi, o tem ni nobenega nesoglasja."

Olaf Scholz,
nemški kancler

Zadržanost glede vstopa Ukrajine v Nato je moč opaziti tudi v Washingtonu. "Nismo še dosegli točke, ko bi bili pripravljeni ponuditi članstvo ali povabilo Ukrajini," je za bruseljski medij Politico dejala odhajajoča veleposlanica ZDA pri zavezništvu Julianne Smith.

Vlada v Washingtonu že dlje časa vztraja, da bo do sprejema Ukrajine v zvezo Nato prišlo po koncu vojne, vendar časovni okvir ni določen.

Več drugih evropskih članic Nata ima podobna stališča, vendar se po navedbah Politica raje ne izpostavljajo in pobudo prepuščajo Berlinu in Washingtonu.

"Države, kot so Belgija, Slovenija ali Španija, se skrivajo za ZDA in Nemčijo," je za Politico dejal neimenovan uradnik Nata. Dodal je, da številne države "podpirajo idejo ukrajinskega članstva v abstraktnem smislu", ko se bo približala uresničitvi, pa bi ji lahko začele tudi bolj javno nasprotovati.

"Slovenija podpira prizadevanja Ukrajine za izvedbo potrebnih reform, da bi v prihodnosti postala članica Nata."

Slovensko stalno predstavništvo pri Natu

Iz slovenskega stalnega predstavništva pri Natu so za slovenske dopisnike v Bruslju glede poročanja Politica o zadržanosti Slovenije sporočili, da je "stališče Slovenije jasno".

"Stališče je jasno in je bilo tudi zapisano v sporazumu, ki sta ga julija podpisala premier Robert Golob in ukrajinski predsednik Zelenski: Udeleženki potrjujeta svoje stališče, da je prihodnost Ukrajine v Natu. Slovenija podpira prizadevanja Ukrajine za izvedbo potrebnih reform, da bi v prihodnosti postala članica Nata."

Ob že naštetih državah sta glede ukrajinskega članstva v Natu zadržani tudi Madžarska in Slovaška, ki pa sta bolj poznani po proruskih stališčih, navaja Politico.

Madžarski premier Viktor Orban je na družabnih omrežjih glede načrta Zelenskega za zmago v vojni zapisal, da je to "več kot strašljivo". Slovaški premier Robert Fico pa je pred časom opozoril, da bi vstop Ukrajine v Nato pomenil "povod za tretjo svetovno vojno", česar "ne bo dopustil".

Zelenski je v zadnjem času znova skušal prepričati zahodne zaveznice, da bi še odločneje podprle Ukrajino. Toda kljub številnim obljubam o dodatnih dobavah orožja in drugih oblikah pomoči je moral ta teden tudi sam priznati, da članstva Ukrajine v Natu ob zadržanosti Nemčije in ZDA še ni na vidiku.

yLTtM9I3Hjg

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.