STA

 |  Družba

»RTV Slovenija je največja kulturna ustanova v Sloveniji«

RTV Slovenija si je 28. oktober izbrala za svoj dan

Stavba RTV Slovenija v Ljubljani

Stavba RTV Slovenija v Ljubljani
© rtvslo.si

Na današnji dan bo praznovala RTVS, saj si je 28. oktober izbrala za svoj dan. Tega dne leta 1928 je začel redno oddajati Radio Ljubljana, predhodnik Radia Slovenija. Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak poudarja, da so njihove vsebine pomembne za razvoj demokracije v državi, uporabnike pa nagovarjajo v slovenskem jeziku najvišjega registra.

"Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je največja kulturna ustanova v Sloveniji. Vsebine, ki jih ustvarjamo, so na voljo na vseh platformah, dosegamo prav vse skupine uporabnikov od najmlajših do najstarejših, naše vsebine so dostopne tudi uporabnikom s senzornimi in gibalnimi ovirami," je izpostavila za STA.

"Smo edina medijska hiša v Sloveniji, ki ima v svojih vrstah najboljše lektorje in prevajalce, naš priročnik za izgovorjavo, ki ni samo delo fonetika, ampak tudi vseh napovedovalcev, novinarjev, urednikov in drugih programskih delavcev, pa je na voljo javnosti preko naše spletne strani," je opomnila. Ob tem je dodala, da edini razvijajo vsebine s področja kulture in umetnosti, raziskujejo družbene fenomene in zgodovino, naravne in druge znamenitosti Slovenije in vsebine o tem razširjajo po Evropi.

Zahvalila se je vsem sodelavcem, s katerimi soustvarja "to pomembno zgodbo". "Vaša predanost in odličnost sta ključni pri izpolnjevanju našega poslanstva. Hvala vam za ves trud, s katerim skupaj ustvarjamo prihodnost našega zavoda," je sklenila.

Studio Radia Ljubljana je pred skoraj sto leti deloval na takratni Bleiweisovi oziroma današnji Tivolski cesti za Bavarskim dvorom na mestu nasproti današnje Petrolove bencinske črpalke. Prvi dan poskusnega oddajanja 1. septembra 1928 se je začel s prenašanjem odprtja ljubljanskega velesejma, poslušalce pa sta popoldne nagovorila pesnik in dramatik Oton Župančič in pisatelj Fran Saleški Finžgar.

"Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je največja kulturna ustanova v Sloveniji. Vsebine, ki jih ustvarjamo, so na voljo na vseh platformah, dosegamo prav vse skupine uporabnikov od najmlajših do najstarejših, naše vsebine so dostopne tudi uporabnikom s senzornimi in gibalnimi ovirami."

Natalija Gorščak,
predsednica uprave RTVS

Redno so začeli oddajati slaba dva meseca pozneje. Program je bil sprva le zvečer, kmalu pa so glasbo z gramofonskih plošč vrteli že v opoldanskem času. Ves spored razen glasbe s plošč je potekal v živo.

Radiu se je leta 1958 pridružila televizija. Redna postaja je začela oddajati 28. novembra tega leta, vendar kot članica skupnega jugoslovanskega televizijskega programa, pri čemer je imela Televizija Ljubljana 30-odstotni delež sporeda. Ob ustanovitvi Televizije Ljubljana je združeno podjetje dobilo ime RTV Ljubljana, leta 1990 pa se je preimenovalo v RTV Slovenija. Ustanoviteljica javnega zavoda je država.

Program TV Ljubljana je začel leta 1960 oddajati vsak dan. Redno oddajanje v barvni tehniki pa so začeli leta 1974.

RTVS je edina javna in neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji. Deluje kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, saj opravlja javno službo z namenom, da zagotavlja kulturne, socialne in demokratične potrebe državljanov Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem, pa tudi pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti na območju Slovenije.

Sedež zavoda je v Ljubljani, ima pa še dva regionalna RTV centra v Mariboru in Kopru. Zavod ustvarja tri nacionalne radijske in tri nacionalne televizijske programe, regionalne radijske in televizijske programe, po en radijski in televizijski program za avtohtono madžarsko in italijansko prebivalstvo v Sloveniji, radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost, za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence v tujini ter za tujo javnost.

Grafični logotip RTVS je silhueta dečka s piščalko oz. pastirčka, njegov izvirnik pa je istoimenski kip kiparja Zdenka Kalina iz leta 1942.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.