Slovenija z nezadostnim napredkom pri izvajanju protikorupcijskih priporočil

Poročilo o Sloveniji o preprečevanju korupcije v vladi in organih pregona

Greco je objavil poročilo o Sloveniji o preprečevanju korupcije v vladi in organih pregona. Čeprav so bile pri nekaterih priporočilih izboljšave, ugotavlja, da je napredek Slovenije pri izvajanju priporočil še vedno nezadosten, potrebni pa so odločni ukrepi za krepitev integritete pri najvišjih nosilcih izvršilne veje oblasti in organih pregona.

Skupina držav Sveta Evrope proti korupciji (Greco) je danes objavila dodatek k drugemu poročilu o Sloveniji, v katerem ocenjuje napredek pri uresničevanju priporočil, izdanih državi v petem krogu ocenjevalnega poročila leta 2018 o preprečevanju korupcije in spodbujanju integritete pri najvišjih nosilcih izvršilne veje oblasti in organov pregona.

V tokratnem poročilu Greco ugotavlja, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila šest od 15 priporočil. Šest priporočil je bilo delno izpolnjenih, tri pa so ostala neuresničena.

Od zadnjega ocenjevanja se je ocena spremenila pri dveh priporočilih. Pri priporočilu, naj Slovenija vzpostavi učinkovite notranje mehanizme za obveščanje in ozaveščanje o integriteti v vladi, vključno z rednim zaupnim svetovanjem in usposabljanjem oseb, ki so jim zaupane najvišje izvršilne funkcije, se je ocena delno izpolnjeno spremenila v zadovoljivo.

Pri priporočilu, da naj se oblikujejo organizacijska strategija in prakse za izboljšanje obvladovanja nasprotja interesov v policiji, vključno z odzivnimi svetovalnimi mehanizmi ter mehanizmi spremljanja in skladnosti, pa je Slovenija napredovala iz ocene neizpolnjeno v delno izpolnjeno.

Po ugotovitvah Greca je Slovenija dosegla določen napredek v zvezi z ozaveščanjem najvišjih nosilcev izvršilne oblasti o vprašanjih integritete. Razviti so bili notranji mehanizmi za ozaveščanje z organiziranjem usposabljanj ter objavo posodobljenih navodil in pojasnil. Oprijemljiv napredek je bil dosežen tudi pri razkrivanju in navzkrižnem preverjanju stikov najvišjih nosilcev izvršilne veje oblasti z lobisti, navaja Greco.

Hkrati Greco ocenjuje, da bodo potrebni oprijemljivi in odločni ukrepi pri oblikovanju načrta integritete za vlado, razvoju zaupnega svetovanja za najvišje nosilce izvršilne veje oblasti, pripravi strategije in praks za obvladovanje nasprotij interesov v vladi ter izvajanju vsebinskega preverjanja prijav premoženjskega stanja, ki jih vložijo najvišji nosilci izvršilne veje oblasti.

Pri organih odkrivanja in pregona so bili po oceni Greca narejeni koraki k boljšemu prepoznavanju težav, obvladovanju tveganj in navzkrižja interesov. Sprejeti so bili tudi ukrepi za večjo zastopanost žensk v policiji in za krepitev zaščite žvižgačev.

Greco izpostavlja, da je bilo razvito orodje za pripravo dnevne preglednice incidentov, v katere so bili vpleteni policisti in uslužbenci policije, ki se uporablja za ugotavljanje težav in trendov, v teku je tudi vzpostavitev različnih evidenc za ocenjevanje in obvladovanje tveganj. Zdaj se preskuša elektronska evidenca nasprotij interesov, katere učinkovitost bi bilo treba dopolniti z uveljavljeno prakso in svetovalnimi storitvami.

Vendar bi bilo po oceni Greca treba sprejeti konkretne ukrepe za obveščanje vseh policistov o kanalih za prijavo in spodbujanje njihove uporabe. Odločitve o napredovanju bi morale biti bolj pravične in transparentne in ne bi smele temeljiti na letnih poročilih o delovni uspešnosti, ki jih pripravi ena sama oseba. Organi oblasti morajo razviti tudi posebne mehanizme za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov po tem, ko policisti zapustijo policijo.

Greco ugotavlja, da Slovenija ni v zadostni meri izpolnila priporočil iz ocenjevalnega poročila iz petega kroga ocenjevanja, zato poziva vodjo slovenske delegacije, da do 30. junija 2025 predloži poročilo o napredku pri izvajanju preostalih priporočil.