Proti goloseku

Pred dnevi smo prebrali, da bo na grajskem pobočju podrtih 205 dreves in jih bodo z grajskega griča odvažali s helikopterjem.

Naša iniciativa že od samega začetka prizadevanja za ohranitev osrednje ljubljanske tržnice opozarja na drsenje zemljine grajskega hriba. Mestna oblast sedaj to potrjuje. A istočasno oporekamo poseku dreves, saj korenine zadržujejo drsenje zemljine, smo se učili v šoli. Posek 205 (dvestopet) dreves bo omogočil, da bi zemlja še hitreje drsela, nas poučujejo strokovnjaki. Verjamemo, da je potrebna drugačna sanacija grajskega pobočja. Ali pa je posredi prodaja drevesnih debel? Morda niso slučajni poseki dreves v Tivoliju, na Rožniku in drugod.

Ljubljanska mestna oblast trmasto vztraja pri gradnji garaže na območju osrednje tržnice. S tem bi – morda tudi namenoma - uničili edinstveno lepoto, ki je ni nikjer v svetu: Tromostovje, pod katerim teče Ljubljanica, tržnica, stolnica, semenišče z bogatimi freskami in nad vsem tem se dviga grad. Celo predsednica evropske centralne banke – pred njo pa tudi že mnogi tuji obiskovalci in državniki - si je prejšnji teden z zanimanjem ogledala tržnico in se pogovarjala s prodajalci, smo prebrali.

In zakaj hoče mestna oblast uničiti srednjeveško kulturno dediščino in onemogočiti na tem prostoru prodajo doma pridelanih pridelkov? Zaradi avtomobilov! Medtem pa je kriza avtomobilske industrije v Nemčiji, v Evropi. Kriza delovnih mest je na pohodu. Ljubljanska mestna oblast bi pa gradila garažo v samem centru. Paradoks je, da je prav mestno središče zaprto za avtomobile. In izkopali bi gradbeno jamo za garažo, da bo zemljina čimprej zgrmela v Ljubljanico! Ni nam znano, da bi strokovnjaki izračunali tudi škodljiv vpliv podzemnih voda. Evidentna je velika škoda zaradi podzemnih vod na Kongresnem trgu, da ne govorimo o odstoječem izdolbljanju pod Plečnikovimi arkadami.

Torej, zelo delikatno je, če se izkoplje gradbeno jamo! Velika resnica je, da garažo hoče samo mestna oblast z županom na čelu. Večina prodajalcev je izjavila, da ne potrebuje garaže. S svojim avtom pripeljejo zjutraj pridelke na trg in po končanem tržnem času pride družinski član po ostanek pridelkov in tržne predmete. Vmes ta avto potrebujejo domači za svoje potrebe. Vsekakor je potrebno nekaj izboljšav na prodajnih mestih, saj prodajalci zaslužijo bolj civilizacijske, človeške pogoje. Vendar je te izboljšave potrebno urediti v soglasju z njimi!

Menimo, da bi morala mestna oblast (v tem primeru ne bi bilo blokade niti medijev niti omejevanja prostora, kot je bilo v primeru našega zbiranja podpisov) za tako sporen projekt, kot je garaža pod tržnico, nujno razpisati referendum. Namreč, vsi županovi volilci ne odobravajo gradnje garaže pod tržnico. Ko smo leta 2010 istočasno zbirali podpise, župan Janković za volitve za župana, iniciativa Tržnice ne damo in Lista za čisto pitno vodo pa za referendum proti garaži

pod tržnico. Kar nekaj ljudi, ki je oddalo podpis na Listi Zorana Jankovića, se je potem odpravilo na našo stojnico in oddalo podpis proti garaži pod tržnico. Opomnili smo jih, da to ni združljivo, kajti če glasujejo za župana, so avtomatsko za garažo pod tržnico. Ti ljudje so nam pojasnili – če povzamemo skupno točko – da so za župana, niso pa za garažo pod tržnico. Zatorej menimo, da bi bilo edino pravilno po vseh teh letih, da so občani Ljubljane tisti, ki jasno povedo, ali so za garažo ali niso.

Slišimo, da se prazni stavba Kresije, da bi se obnovila za hotel. Z referendumom bi se morali tudi odločiti o prodaji Kresije, mogočne secesijske stavbe, ki je bila zgrajena za namene mestne uprave. Nikakor ne za hotel! Skupaj, Kresija in Filipov dvorec simbolizirata vhod v staro mestno jedro.

Mestna oblast je izvoljena zato, da skrbno upravlja z našim prostorom, da ohranja našo kulturno dediščino, da skrbi za varnost in dobro počutje občanov (kar vključuje tudi zdravje, izobraževanje idr.). Občani Ljubljane hočemo uveljavljati svoje enakopravne pravice in realizirati skupne interese v svojem mestu in v svoji državi. Nikakor pa nihče ne sme uveljavljati svojih interesov ter uveljavljati svojo voljo v škodo občanov.