Kako evropski parlament drsi na desno in kaj se ti lahko zgodi, če se družiš s skrajnimi desničarji

Seje slovenskega parlamenta, na katerih se sprejemajo proračunski dokumenti, so nekaj najbolj dolgočasnega, včasih se ti zaradi številk, zakonov, aktov in vseh finančnih obveznosti zavrti. A proračunski dokumenti začrtajo smer države, zato je njihova vsebina pomembna.

Enako je v evropskem parlamentu, le da je ves postopek še bolj zapleten. Predlog proračuna pripravi evropska komisija, nato ga obravnavata svet EU in evropski parlament, ta lahko predlaga spremembe, proračun vrne komisiji in svetu, sledijo nova pogajanja, novi predlogi, dokler ni na koncu, če je soglasje doseženo, v svetu EU in v parlamentu proračun dokončno potrjen. Pomembna je še ena podrobnost – parlament lahko poleg proračuna sprejme posebno resolucijo, ki daje usmeritve, kako naj se predvideni denar porablja. Gre za politični akt, ki pa ni pravno zavezujoč.

Konec oktobra je v Strasbourgu potekala proračunska seja evropskega parlamenta, večina poslancev je svet EU in komisijo pozvala k nekaterim spremembam, denimo k povečanju sredstev za program Erasmus+, zahtevali so tudi dodatna sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč. Prava drama pa se je dogajala pri usklajevanju resolucije. Kaj se je zgodilo? Politične skupine so bile načeloma dogovorjene, da dodatnih dopolnil k že usklajeni vsebini resolucije ne bodo predlagale. Vendar se je EPP brez vednosti »koalicijskih« S & D in liberalne skupine Renew Europe dogovarjala s skrajno desnimi poslanci in podprla njihovo dopolnilo o tem, da parlament zahteva »ustrezno financiranje varovanja zunanjih fizičnih meja Unije«.

Preprosteje – velika EPP je sklenila pakt s skrajno desnico in podprla zamisel o financiranju tehničnih ovir, zidov in žice na zunanjih mejah Evropske unije. Tako naj bi se ustavili »migrantski valovi«. Dopolnilo je bilo na grozo tistih nekaj naprednih poslancev, ki sedijo v evropskem parlamentu, potrjeno. Nato je sledil preobrat. Poslanci so glasovali še o končnem besedilu resolucije. Poleg Zelenih, S & D in liberalne skupine Renew so proti glasovale tudi evroskeptične skupine, tiste, ki so sporno dopolnilo zahtevale. Politična resolucija ni bila sprejeta.

EPP je z dogovorom s skrajno desnimi silami prestopila »rdečo črto«. To pa nas pripelje do dveh sklepov: prvič, EPP je veliko bolj desna, kot je bila v prejšnjem mandatu, ne vidi težav v tem, da pri vprašanjih migracij sodeluje s politiki, kakršni so tisti, ki prihajajo iz nemške AfD. In drugič – kljub vnaprejšnjim dogovorom se račun EPP ni izšel. Suverenisti ne bodo nikoli podprli evropskega proračuna, saj so po njihovem mnenju EU ugrabile bruseljske elite in je zato nekaj slabega.

»Igra, ki jo igra vodja EPP Manfred Weber, je nevarna in škodljiva,« je bruseljski Politico navedel generalnega sekretarja evropskih socialistov Giacoma Filibecka. »Proevropska drža pomeni braniti naše skupne vrednote in ne dopustiti, da oblikovanje politik prevzamejo radikalno desne sile.« E

PP je pri sprejemanju proračuna padla v lastno past. A brez skrbi, zaradi tega se ne bo spremenila. V evropskem parlamentu se oblikuje tiha, neformalna večina, ki ni tista, ki je podprla novo komisijo Ursule von der Leyen. To, novo politično realnost bo predsednica evropske komisije prej ali slej upoštevala, EU pa se bo vedno bolj premikala na desno, k politikam, kakršne podpira italijanska premierka Giorgia Meloni ali slovenski evropski poslanec Branko Grims.

Te nove večine se je v Bruslju že oprijel vzdevek »skrajno desna venezuelska večina«. Zakaj? Nekateri evropski poslanci nepreklicno podpirajo politične sile, ki nasprotujejo politiki Nicolása Madura. Sredi septembra je tako evropski parlament voditelja venezuelske opozicije Edmunda Gonzáleza Urrutio priznal za legitimnega predsednika Venezuele, prejšnji teden pa je voditeljem venezuelske opozicije podelil še nagrado Saharova. Lepo, a med finalisti za podelitev te nagrade sta bili tudi ženski mirovni gibanji »Women wage peace« in »Women of the sun« iz Izraela in Palestine. Med finalisti je bil tudi Gubad Ibadoghlu, protikorupcijski aktivist in borec za človekove pravice, ki je trenutno v hišnem zaporu v Azerbajdžanu. Ibadoghlu zaradi težav s srcem potrebuje nujno operacijo, vendar ga azerbajdžanske oblasti ne spustijo iz države.