Intervju: Lučka Kajfež Bogataj

Prilagajanje na podnebne spremembe, ali kot ga klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj poimenuje kot prvo vprašanje za Slovenijo, je tisto, kar močno pogrešamo. Narave pač ne moremo obtoževati, niti od nje zahtevati odgovornosti. Pač pa to lahko zahtevamo od naših politikov, predvsem od vsakokratne vlade. Klimatologinja poudarja pomen prostorskega načrtovanja in discipline pri umeščanju objektov v prostor tako, da nam ujme, ki jih pričakujemo in doživljamo že vrsto let, ne naredijo škode v milijardah. Ihta politikov, da ’’debirokratiziramo’’ postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj, se je pokazala ob podnebnih spremembah za škodljiv ukrep. Mnenja mnenjedajalcev za upravne enote niso več obvezna! In upravne enote naj ne bi bile za nič krive? Povezuje jih ministrstvo za javno upravo. Izdajanje soglasij je bilo za politike administrativna ovira. Če investitor gradi objekt brez da bi vedel, kakšna je sestava tal, se mu lahko zgodi, da mu zemeljski plaz v deževju objekt odnese ali poruši ali pa voda zalije kleti naselja, kot se je to zgodilo v Logu pri Brezovici. Obvezna izdelava geoloških poročil je za politiko administrativna ovira!

Ali ni za milijardno škodo avgusta 2023 kriva vlada? Vladala je že več kot eno leto. Imamo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Ampak kaj napišejo na svoji strani: ’’Skrbimo za učinkovito energetsko preskrbo in uvajanje sodobnih energetskih politik, s posebnim poudarkom na pospešenem povečevanju deleža obnovljivih virov energije. Ti so ključni za varovanje okolja, energetsko samooskrbo in blažitev podnebnih sprememb.’’ Povsem zgrešen cilj. Nobenega dokaza doslej niso predstavili, da bi s postavitvijo načrtovanih preko 100 vetrnic kakorkoli blažili podnebne spremembe. Nujno je preusmeriti to ministrstvo in tudi vlado ter denar v prilagajanje podnebnim spremembam.

Izgleda, da je sestavni del podnebnih sprememb tudi debelejša toča. Nekaj sončnih panelov je pri nas že razbila. Upam, da nas je izučilo.

Intervjuvanka večkrat omenja sušo kot eno od nevarnosti za kmetijstvo. Ali ima vlada načrte o namakanju? Ali pa vsaj, da omogoči kmetom škropljenje njiv in travnikov z vodo s pomočjo 6- ali 8-kopterjev. Če so ti brezpilotniki dobri za škropljenje s pesticidi (spletne ponudbe), bodo tudi za vodo.

Poglejmo ministrstvo za obrambo, ki ima v sklopu tudi upravo za zaščito in reševanje in Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ministrstvo ima na svojih straneh še vedno resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022. Zdaj končujemo leto 2024! Že ta resolucija opozarja na preventivo, ki ni zadovoljiva, a v javnosti imamo vtis, da se to ministrstvo zgane post festum, kot se je to zgodilo avgusta 2023.

In kaj bi poreklo računsko sodišče o tem, da bi denar namenili prilagajanju namesto vedno novemu milijardnemu poravnavanju škod?