JEK2 - nacionalna samoprevara

Slovenija je država z delujočim jedrskim programom. Reaktor TRIGA že od leta 1966 omogoča raziskave, izobraževanje in usposabljanje talentov za potrebe Slovenije, več evropskih držav in širše po svetu, Nuklearna elektrarna Krško (NEK) obratuje 40 let tudi v izogib energetski uvozni odvisnosti države. Ob varnem odlaganju radioaktivnih odpadkov in začasnem skladiščenju izrabljenega goriva je jedrska energija (JE) strateški vir potrebnih stabilnih količin električne energije z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in najmanjšim prostorskim odtisom. Danes jo taksonomija EU določa kot trajnostno. Zaradi dolgoročne potrebnosti se ji krepi tudi podpora javnosti. Leta 2004 se vprašanje podaljšanja življenjske dobe NEK opredeli kot »morebitno« v Odloku Državnega zbora RS (DZ) o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Leta 2015 se najavi možnost projekta nove jedrske elektrarne (JEK-a2) v Odloku DZ o Strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, družbi GEN energija d.o.o. so bili pred dokončno odločitvijo postavljeni pogoji priprave strokovnih gradiv, posvetovalnega referenduma in skupnih vlaganj domačih in tujih zasebnih investitorjev.

Leta 2020 se pojavi zahteva sprejeti odločitev o izgradnji JEK-a2 najpozneje do leta 2027 v vladnem Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu RS (NEPN 2020). Leta 2021 se v nasprotju s temi pogoji GEN energiji izda energetsko dovoljenje za projekt JEK2. Leta 2022 se odločitev o gradnji JEK-a2 naveže na jedrske tehnologije, ki jih obvladuje zahodni svet, in na možnost vpeljave majhnih modularnih reaktorjev v Koalicijski pogodbi vlade v mandatu 2022-2026. Po dvajsetih letih se vprašanje podaljšanja življenjske dobe NEK zapre, načrtuje se najmanj do leta 2050 z Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Strategija 2050), ki jo je državni zbor sprejel 28. 6. 2023. S ciljem trajnostnega razvoja po scenariju razogljičenja EU in s ciljem dolgoročne, varne, zanesljive in cenovno pravične oskrbe z energijo povzema Strategija 2050 odločitve poslancev zadnjih dvajsetih let. Ob tehnološkem napredku in ob prezahtevnih pogojih ravnanja z izrabljenim gorivom in jedrske varnosti pa Strategija 2050 opušča izgradnjo konvencionalnega drugega bloka JEK, prevelik vložek v premajhni državi bi bil micelij tveganj in korupcije. Strategija 2050 vsebuje povečanje delujočega jedrskega programa, vendar ne v ekstremni dimenziji, kot je razvidna iz referendumskega vprašanja „Ali ste za … izgradnjo drugega bloka JEK in manjših modularnih jedrskih reaktorjev?“. Slednjega je poslanska skupina SDS 18. januarja letos vehementno podtaknila voljni vladni koaliciji, s čimer se je začel razkroj pravne države v energetiki.

V Strategiji 2050 sloni razvoj energetske infrastrukture na regionalnih in lokalnih potencialih rabe obnovljivih virov energije (predvsem sonca), na možnosti gradnje elektrarn na ogljično nevtralne sintetične pline na obstoječih energetskih in industrijskih lokacijah (potencial uplinjanja velenjskega lignita). V poglavju 6.3.2 Jedrska energija je zapisan naslednji scenarij: (1) »NEK ostaja v obratovanju. Z modernizacijo … podaljšanje njene življenjske dobe« za slovenske potrebe z močjo 730/2 MW - po Mednarodni agenciji za JE (IAEA) sodi med konvencionalne elektrarne z močjo 700+ MW; (2) »V okviru … se preučijo prostorske možnosti za pridobivanje energije v jedrskih napravah« - po IAEA so to mali modularni reaktorji (SMR) z močjo do 300 MW in mikroreaktorji z močjo do 10 MW. V krizi unikatnih, lokacijsko »togih« in s prevelikim časovnim zamikom grajenih konvencionalnih jedrskih elektrarn, in ob dostopnosti novih, sukcesivno dostavljivih in lokacijsko »prožnih« modularnih elektrarn, še eni tehnološko zastareli elektrarni, JEK2, pa v Strategiji 2050 ni mesta. Zato so zagovorniki konvencionalnega pridobivanja elektrike iz jedrske energije sprožili sprejem treh nezakonitih dokumentov v nasprotju s Strategijo 2050. Tako so 23. maja poslanci z Resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji sprejeli Smernice za oblikovanje in izvedbo politik za trajnostno, varno, miroljubno in odgovorno izkoriščanje JE, ki v poglavju B. Jedrske novogradnje vsebujejo dvoje energetskih scenarijev: v 36. členu »izvedbo projekta JEK2 in uvajanje obnovljivih virov« in v 37. členu »izgradnjo novih jedrskih elektrarn, vključno z malimi modularnimi reaktorji, kot projektov državnega pomena«, v obeh primerih »če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja«. Nato so 10. julija poslanci, sledeč izključno scenariju iz 36. člena, sprejeli Odlok o strategiji upravljanja naložb države, s katerim kapitalskemu trgu in splošni javnosti sporočajo, da se jedrski program nadgrajuje izključno z izvedbo projekta JEK2. Gospodarski družbi SDH in GEN sta zadolženi za uresničitev ključnega cilja države »Projekt JEK2 je potrebno čim prej dokončno in ustrezno umestiti v strateške dokumente in zakonodajo«. Sledil je 10. oktober, ko so poslanci z Odlokom o razpisu posvetovalnega referenduma državljanom preprečili možnost izbire med opcijama JEK-a2 in malih modularnih reaktorjev, kakor so opozorili v oddaji Tarča 17. oktobra mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, dr. Matej T. Vatovec, vodja PS Levica, in tudi dr. Dejan Paravan, generalni direktor GEN-a.

Državni zbor mora zdaj stopiti dva koraka nazaj. Prvi je bil že storjen z »Odlokom o prenehanju veljavnosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma«. A zdaj mora odločiti tudi o prenehanju veljavnosti, v celoti ali delno, Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in Odloka o strategiji upravljanja naložb države. Tako bodo dani pogoji, da Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo dokončno redigira svoj 5. osnutek predloga posodobitve NEPN 2020 iz 14. avgusta letos in zavrne pregled Predloga pobude za Državni prostorski načrt za JEK2.