»Mit, da so Romi neizobraženi, ne drži«

Razkorak med Romi in večinskim prebivalstvom

V razpravah o romski skupnosti so stalnica opozorila o nujnosti izboljšanja izobrazbene slike. Dostopne ocene o vključenosti Romov v izobraževanje kažejo, da je razkorak med Romi in večinskim prebivalstvom zelo velik. Kljub temu se stanje v zadnjih letih počasi izboljšuje, znotraj romske skupnosti pa so velike razlike. Uradnih podatkov medtem ni.

"Mit, da so Romi neizobraženi, ne drži," je za STA navedel predsednik Zveze Romov Jože Horvat Muc. Kot je ocenil, je v Prekmurju "kar nekaj Romov, ki so izobraženi". Na jugovzhodu države pa je realnost drugačna, saj je več Romov, ki šole ne končajo, je priznal.

Uradnih podatkov o številu Romov, vključenih v izobraževalni sistem, ni. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zbira le ocene o številu romskih osnovnošolcev, ki pa niso javne zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov.

Kot izhaja iz zadnje analize Inštituta za narodnostna vprašanja o uspešnosti romskih učencev, objavljeni 2022, je bilo v šolskem letu 2021/22 v Sloveniji okoli 2000 romskih osnovnošolcev oziroma 3,9 odstotka od vseh učencev na osnovnih šolah, ki jih obiskujejo romski učenci.

Raziskovalci so tudi ugotovili, da je pri neromskih učencih na izbranih šolah delež ponavljavcev med 0,6 in 1,2 odstotka, pri romskih učencih pa med 19,8 in 33,5 odstotka.

Delež ponavljavcev med romskimi učenci je na severovzhodu države sicer bistveno manjši. Na severovzhodu se na izbranih šolah giblje med 9,9 in 16,3 odstotka, na jugovzhodu države pa med 24,3 in 42,8 odstotka, so ugotovili.

Inštitut je uspešnost romskih učencev ugotavljal na podlagi podatkov 27 osnovnih šol po Sloveniji, kjer so med šolskima letoma 2016/17 in 2020/21 delali romski pomočniki. Delitev na romske in neromske učence izhaja iz ocen o etnični pripadnosti učencev, ki so jih opravile šole.

Vključevanje Romov v izobraževanje

Inštitut za narodnostna vprašanja je v analizi dokumentov in literaturi, ki se nanašajo na vključevanje Romov v izobraževanje, objavljeni leta 2018, navedel, da v zadnjih letih beležijo počasno, a postopno izboljšanje stanja.

Med starejšimi raziskavami na tem področju je raziskava Vzgoja in učni dosežki Romov v slovenskih osnovnih šolah v šolskem letu 1986/87, v katerem so obravnavali romske učence, ki so zaključili osnovno šolo v omenjenem ali predhodnem šolskem letu. Takratno skupno število romskih učencev je bilo mnogo nižje, so opozorili v analizi. Od 75 učencev, ki so zaključili šolsko obveznost, jih je bilo le 28 iz zadnjega razreda, ostali pa so bili iz nižjih razredov. V skrajšane srednješolske programe se jih je nameravalo vpisati deset, prav toliko tudi v srednješolske programe.

Inštitut je v analizi še dodal popis prebivalstva Slovenije iz leta 2002, ki je bil zadnji s podatki o etnični pripadnosti. Izobrazbena struktura Romov, starih 15 let ali več, je takrat kazala ravno obratno podobo od podatkov za celotno prebivalstvo Slovenije. Brez ali z nedokončano osnovno šolo je bilo 65,2 odstotka Romov, 23,5 odstotka je imelo končano osnovnošolsko izobrazbo, 11,4 odstotka pa je imelo srednjo, višjo in visoko izobrazbo.

Od česa je najbolj odvisen odnos Romov do izobraževanja?

Raziskovalci inštituta za narodnostna vprašanja so v analizi o vključenosti Romov v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje, objavljeni 2020, ugotovili, da je odnos Romov do izobraževanja najbolj odvisen od družinskega okolja. "Starši, za katere izobraževanje ni vrednota, tudi ne spodbujajo in ne motivirajo svojih otrok dovolj za vztrajanje pri šolanju, kaj šele, da bi uspešno zaključili osnovno in se vpisali na srednjo šolo," so navedli.

"Starši, za katere izobraževanje ni vrednota, tudi ne spodbujajo in ne motivirajo svojih otrok dovolj za vztrajanje pri šolanju, kaj šele, da bi uspešno zaključili osnovno in se vpisali na srednjo šolo."

Posledično romski učenci in dijaki nimajo dovolj motivacije za izobraževanje in samozavesti na tem področju, kar je glavni zaviralni razlog, da zelo majhen delež Romov nadaljuje izobraževanje po osnovni šoli.

Na vključenost Romov v izobraževanje pa vplivajo tudi izkušnje Romov v izobraževalnem sistemu, znanje slovenskega jezika, priložnosti na trgu dela, stroški izobraževanja in socialni transferji.

Za spremembe nujno sistematično delo na več področjih hkrati, univerzalnih rešitev ni

Univerzalnih rešitev za celotno romsko skupnost za področje izobraževanja zaradi velike medregionalne in celo znotraj regionalne kulturno-jezikovne kot tudi socio-ekonomske raznolikosti položaja pripadnikov romske skupnosti ni, so opozorili na inštitutu v analizi iz leta 2020.

"Brez usklajenega celostnega delovanja na vseh ravneh in vseh relevantnih področjih tudi morebitni napredki na posameznih področjih nimajo pravega, globljega in dolgotrajnejšega učinka."

Vidnejši napredek na področju izobraževanja je mogoče pričakovati le ob sistematičnem kontinuiranem delu na več področjih. "Brez usklajenega celostnega delovanja na vseh ravneh in vseh relevantnih področjih tudi morebitni napredki na posameznih področjih nimajo pravega, globljega in dolgotrajnejšega učinka," so zapisali.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje za čim bolj uspešno vključevanje pripadnikov romske skupnosti v vzgojno-izobraževalni proces izvaja več ukrepov, denimo sofinanciranje dela romskih pomočnikov, so navedli na spletni strani. Učinkovitost teh ukrepov pa je odvisna tudi od uspešnosti ukrepov na drugih področjih: urejanja bivanjskih razmer, napredka na področju zaposlovanja, zdravstva in drugih.