N’toko: Ljubljana in Trst

Tudi sam sem bil že velikokrat v Trstu in opazil, da je mesto drugačno od Ljubljane in da živi nekako drugače. Podobno velja tudi za druga italijanska mesta. Tudi to sem opazil, da v italijanskih mestih precej redko najdeš velike trgovske centre, razen morda v največjih kot sta Rim in Milano pa še tam so nesorazmerno majhni glede na trgovske potenciale teh mest. Trgovske centre so zgradili zunaj, kar precej daleč od mest. Očitno je, da je zakonodajalec ustrezno opravil svoje delo. N’Toko je opazil in povedal, v čem je sistemska razlika in predvsem kakšne ugodne posledice ta ima.

Ob tem je seveda treba biti tudi realen: v Trstu je veliko trgovinic, ki ponujajo italijanske izdelke. Zelo redko pa se spomnimo, da je Italija 30x večja od Slovenije in ima temu primerno več lastne ponudbe, od tople Sicilije s pomarančami do zmernega severa z industrijo in mrzlega s smučarijo v istem letnem času. Malce sem tudi skeptičen do kulture majhnih trgovinic vse povsod. V italijanskih mestih najdeš v samem centru trgovine iz “19. stoletja”, kjer dobesedno smrdi po tem stoletju in s prodajalcem/ko, ki ne ve čisto dobro, kaj tam sploh počne. In kjer nikoli ne vidiš kupca. Velikokrat sem se spraševal, zakaj so sploh tam in čemu služijo. Edino česar sem se spomnil, je pranje majhnih vsot denarja.

A ne glede na to, če pogledamo Ljubljano. Gospod župan Janković je s svojo ekipo polepšal Ljubljano in jo je naredil/dela kot se le da svetovljansko. Del mesta je v veliki meri ostal domačinom, npr.tržnica, lokali na Kongresnem trgu, tudi Kresija in vse kar je izven ožjega cestnega obroča (Aškerčeva, Roška, Masarykova, Bleiweisova). Za to si on in prof. Koželj zaslužita vse pohvale, mogoče tudi spomenik. Tako lepa bo verjetno Ljubljana ostala.

Ob tem pa je postala zelo podobna nemškim mestom z nekaj malega mediteranskega pridiha. Oblegajo jo turisti, ki jim je fino, da so na razpolago iste trgovine, ista pijača kot v Nemčiji ali na Nizozemskem, kupujejo pa ne veliko. Po lokalih v centru zasedajo skoraj vse mize. Veliko jih v bistvu niti dobro ne ve, kje so, le da je vse ceneje kot pri njih (že dolgo ne velja za Italijane).

A vseeno, kultura majhnih trgovinic in storitev (ne le v strogem starem delu mesta) vpliva na nas domačine, da se tudi mi veselimo življenja in v njem uživamo, predvsem nas ob pogostih srečevanjih poveže. Najbrž je čas, da se Ljubljani doda še domačnost, da turisti opazijo razliko med na primer Bonnom in Ljubljano. Morda bi taka Ljubljana privabila tudi bolj petične in kulturno zahtevnejše goste, ki bi bili za to pripravljeni potrošiti tudi kak evro več. Za kaj takega pa se bosta morala župan in profesor Žnidaršič še posebej potruditi!