Optimizacija preobilja

Azijske restavracije U Sushi
Nam najbližja je na Via Garzarolli 201 v italijanski Gorici
(tel.: +39 0481 286 894), članek pa je nastal po obisku U Sushi 2 na Via Montereale 91 v Pordenonu.
U Sushi azijsko košto na osmih lokacijah v Furlaniji in Benečiji hiperproducira vsak dan od 12.00 do 15.00 in od 18.30 do 23.00.

Ambient:
prenovljeno prostorje s separeji, sodobno osvetlitvijo in opremo na obrobja furlanskih mestec vnaša vajb metropolitanskega blišča

Napitki:
 azijska piva, sake, lokalna vina, ledeni čaji, nekaj koktajlov in long drinkov

Vegetacija:
brez skrbi, med drajsanjem po tablici se najde marsikaj rastlinskega

Dostopnost:
nekaj parkirnih mest okoli restavracije je, a se znajo hitro zapolniti (priporočamo rezervacije!), za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
udon rezanci
piščančja nabodala

Ne tako fino
kaotično prinašanje (in pozabljanje) jedi
industrijsko-krmilniški občutek

Pogrinjek stane dva evra, nato pa U-jevci za vse-kar-češ kosilo zaračunavajo 15,9 (ob sobotah in praznikih 18,9), za večerjo pa 25,9 evra (ob petkih, sobotah in praznikih 28,9). Sladice in pijačo zaračunavajo posebej.

»Tole zna biti bolj biznisarska kot gastronavtska ekspedicija, « so inšpektorje pred prehodom zahodne meje opozorili iz konzumskega vrhovnega štaba in jih tako skušali pripraviti na hipernašponane azijatske obrate, ki zadnja leta pod imenom U Sushi brstijo na semiindustrijskem obrobju manjših mest po Furlaniji in Benečiji in obiskovalstvo navdušujejo z v high-tech našemljenimi vse-kar-zmoreš-pojesti obedovalnicami.

Ko človek sliši besedno zvezo all-you-can-eat, si predstavlja bolj ali manj veliko mizo, na katero je postavljenih več ali manj s špiritnimi gorilniki ogrevanih inox banjic, v katerih je iz trenutka v trenutek bolj postana in otožna košta. Podjetni Azijci so v severovzhodni Italiji zastavili drugačen poslovni model in gostom namesto servisnega zasilnega brskanja po banjicah ponujajo dinamično in vsaj na prvi pogled zabavno doživetje.

Vsakemu omizju dodelijo računalniško tablico, na katero so naložene fotografije vsake jedi na meniju; te je mogoče nato z enim klikom tudi takoj naročiti. No, v resnici ne gre tako hitro – jedi je namreč ogromno, in ko sem v svojem boomerskem (ajd, X-erskem) tempu kakšnih pet minut lagodno drajsal v levo, sem ugotovil, da sem prelistal približno desetino ponujenega. In potem podlegel kar nekemu ne ravno domišljenemu skoraj random klikanju. K čemur te pravzaprav napelje druga komponenta koncepta: vsak gost lahko vsakih pet minut naroči šest jedi. Če ekstrapoliram ad absurdum: v eni uri bi lahko za manj kot 16 evrov naročil 72 jedi.

In ljudje seveda planejo po ponujenem, natakarji (no, v tem sistemu so to bolj prinašalci) pa v intenzivnem tempu, brez pravega reda in smisla na mize lifrajo krožnike, skledice in bambusne soparnike. Čisto mogoče je, da bo solata dostavljena kakšnih 10 minut kasneje kot sočasno naročeni rezanci ali tempura. Ko v račun vzameš še diskrepanco v kakovosti posamičnih jedi, je vse skupaj nekakšen srečelovski ringlšpil s poskusi in napakami.

Med slednje gre šteti univerzalno polivanje in mazanje reči z neko cukrasto žar omako, prodajanje lososovega drobirja kot tatarca, na hojladri zrolane žlikrofe, predebele in pretežke tempurne obloge in občo prisotno brezokusnost tuna in lososa v raznih tipih sušija. Smo pa oni dan v eni od dveh pordenonskih franšiz dobili krasne udon rezance, super hrustljavo, z dišečo polivko narejeno mešano solato z lovkami hobotnice, sočne kose s terijaki omako premazane piščančevine, zanimive tajske zvitke iz ledenke in hrustljavih kozic, predvsem pa na trenutke šokantno, vsekakor pa zanimivo in fascinantno doživetje. U Sushi v našo soseščino prinaša zanimiv – in glede na hitro rast franšize očitno profitabilen – poslovni model restavracije, v kateri sicer natančno veš, koliko boš plačal, ne pa tudi, kaj in kdaj boš za svoj denar dobil.