Smo se Trumpu že podredili?

Pri vprašanju, ali se lahko EU po Trumpovi zmagi osamosvoji od Amerike, je sociolog Rudi Rizman skeptičen. »Evropa ima najmanj dve desetletji zaostanka, da bi kot ekonomska ’velesila’ to nadgradila še z geopolitično močjo,« odgovarja. Nekakšne nove ere, Zeitenwenda, ki ga je omenjal nemški predsednik vlade Olaf Scholz, še ne vidi, saj ni sprememb niti v Nemčiji, kaj šele širše. Ta evropski geopolitični primanjkljaj zadnji čas z ogromnimi človeškimi in materialnimi žrtvami plačuje Ukrajina, posledično pa tudi EU, ki je na začetku prepustila reševanje resnega političnega problema med Ukrajino in Rusijo Združenim državam. »Spomnimo na besede četrte najvišje političarke v ameriškem zunanjem ministrstvu, Viktorije Nuland, ’F..k the EU’, v času, ko je ta kot kaka kolonialna gubernatorka skupaj s tamkajšnjim ameriškim veleposlanikom narekovala notranjo in zunanjo politiko v Ukrajini.«

EU plačuje račune za vojno v Ukrajini, z izvolitvijo Donalda Trumpa pa se diametralno spreminja ameriška politika do Ukrajine. Rusiji bo prepustila med vojno zasedena ozemlja, kar bo EU lahko samo ’od daleč spremljala’, in k 125 milijardam prispevala še dodatne milijarde za gradnjo porušene ukrajinske infrastrukture, za teritorialno prikrajšano Ukrajino in njeno obrambo. O tem, kako kratkega spomina je geopolitična pamet EU, veliko pove to, da so se ZDA po tistem, ko so zadovoljile interese vojaškoindustrijskega kompleksa in oportunističnih politikov, kot to dokazujejo vojne v Vietnamu, Afganistanu, Iraku, Libiji in drugod, iz teh držav umaknile in praktično pozabile na poraze. »Številne begunce iz teh razrušenih držav so ZDA prepustile Evropi. Tudi v Ukrajini se v času Trumpove vladavine napoveduje podoben politični obrazec, začinjen z njegovo nepredvidljivostjo, predvsem pa s podjetniškim instinktom.«

Možnosti za to, da bi se EU v kratkem, se pravi v dveh ali treh letih, podobno kot ZDA postavila zase, so zanj praktično nične. Delujoče centrifugalne sile v EU krepijo svoje razdiralne moči, ob napovedanem novem vojaškem oboroževanju bo očitno ostalo čedalje manj sredstev za ohranjanje socialne države. V tem pogledu bo EU še naprej izgubljala dosedanjo geopolitično težo, kolikor je je premogla, vse večji vpliv desne politike in politikov pa jo bo dodatno polariziral in oslabil.

Številne, pravi Rizman, danes po svetu skrbi, da si bo Trump vzel za talca ves svet, ki kaj šteje, in na koncu prispeval k temu, da bo Zahod izgubil. V moralnem pogledu ta (že) izgublja s politično, ekonomsko in vojaško podporo EU in ZDA pri izraelskem genocidu nad Palestinci, sploh ZDA, ki so praktično njegova zunanja soizvajalka – s prej prikritim, sedaj pa tudi že z verbalno podporo »širitvi« Izraela, tj. Velikemu Izraelu. S Trumpovo zmago se izrisuje nov mednarodni red, v katerem ZDA zase zahtevajo prvo mesto (’America First’ oz. MAGA), kar po Trumpu pomeni, da se mora tudi Kitajska podrediti novi geopolitični realnosti, še bolj seveda Rusija, ki je zaradi vojne v Ukrajini izgubila geopolitično težo.

Se bo ZDA oziroma Trumpu to tudi izšlo? S Trumpom se vse dosedanje geopolitične stalnice spreminjajo in odpirajo priložnosti za nepredvidljivo. Evropi pa ostaja po znameniti Tukididovi pasti iz peloponeških vojn le še, da se pokori ali posluša močnejšega. »Temu smo bili v Evropi priča že kmalu po Trumpovi izvolitvi. Pred tem so se ga številni politiki bali, še posebej v Ukrajini, danes pa mu čestitajo in ponujajo sodelovanje. V nadaljevanju lahko pričakujemo samo še njegovo ’normalizacijo’ in vse tisto, kar pri njegovi politiki spada zraven, tudi razumevanje za Trumpovo naklonjenost današnjim avtoritarnim voditeljem v Evropi in svetu ter tudi tistim v preteklosti,« zaključuje Rizman.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>