EU / »Ukrajina mora imeti možnost uporabiti orožje, ki smo ji ga priskrbeli«

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ponovil, da bi morala Ukrajina imeti možnost uporabiti zavezniško orožje tudi za napade na cilje v Rusiji

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju ponovil, da bi morala Ukrajina imeti možnost uporabiti zavezniško orožje tudi za napade na cilje v Rusiji. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot pa je dejal da uporaba francoskih raket na ruskem ozemlju "ostaja možnost".

Visoki zunanjepolitični predstavnik in nekateri zunanji ministri so se pred srečanjem odzvali na poročanje medijev, da je ameriški predsednik Joe Biden v nedeljo umaknil omejitve za ukrajinske napade z ameriškim orožjem dolgega dosega na cilje globoko v Rusiji.

"Vedno znova ponavljam, da bi Ukrajina morala imeti možnost uporabiti orožje, ki smo ji ga priskrbeli, da bi ne le ustavila puščice, ampak tudi zadela strelce," je dejal Borrell pred srečanjem v Bruslju. Izrazil je prepričanje, da se bodo o tem še pogovarjali, in upanje, da se bodo države članice s tem strinjale.

Francoski zunanji minister Barrot je ponovil stališče Pariza, ki ga je maja javno izrazil predsednik Emmanuel Macron. "Odkrito smo povedali, da je to možnost, o kateri bi razmislili, če bi omogočila napade na cilje, od koder Rusi trenutno napadajo ukrajinsko ozemlje," je dejal novinarjem v Bruslju.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dejala, da je odločitev ZDA v tem trenutku zelo pomembna. Menila je tudi, da pravica do samoobrambe pomeni, da ni treba čakati, da raketa zadene šolo ali bolnišnico, ampak da se lahko pred njo zaščitiš in jo uničiš takoj po izstrelitvi. Zavzela se je tudi za ukrepe EU proti Kitajski, od koder naj bi v Rusijo izvažali drone za uporabo v Ukrajini.

"Strategija deeskalacije, ki smo jo sprejeli v zadnjih treh letih, je bila neuspešna, zato zdaj potrebujemo drugo, ki temelji na sili in ki jo zahtevajo baltske države in druge, vključno z Ukrajino," pa je ob prihodu na srečanje izpostavil litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Dodal je, da to pomeni orožje za Kijev, odpravo vseh omejitev in strategijo, ki bo temeljila na zmagi. Izrazil je še upanje na spremembe z novim vodstvom v EU in ZDA.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je poudaril, da stališče Italije glede uporabe zavezniškega orožja ostaja nespremenjeno. "Lahko se uporablja zgolj na ukrajinskem ozemlju," je dejal. Zavzel se je tudi za organizacijo mirovne konference za Ukrajino, na kateri bi sodelovali tudi predstavniki Rusije, Kitajske, Indije in Brazilije.

Zunanji ministri držav članic EU bodo danes poleg podpore Ukrajini razpravljali tudi o nadaljnjih odnosih z Izraelom v luči napetosti na Bližnjem vzhodu in odnosih z ZDA po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal republikanec Donald Trump. Ena od tem današnjega srečanja bodo tudi parlamentarne volitve v Gruziji, ki so jih zaznamovale obtožbe o domnevnih nepravilnostih in vmešavanju Rusije.

To bo predvidoma zadnje zasedanje zunanjih ministrov pod vodstvom Španca Borrella, ki naj bi ga decembra na položaju zamenjala nekdanja estonska premierka Kaja Kallas. Bo pa v torek v Bruslju Borrell vodil še srečanje obrambnih ministrov, ki se bodo posvetili predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.

vLSrkdj1NNY