»Vojaški sektor je odgovoren za 5,5 odstotka svetovnih emisij toplogrednih plinov«

V luči naraščajočega števila vojnih konfliktov po svetu so vse glasnejša tudi opozorila strokovnjakov o vplivu toplogrednih plinov iz vojaškega sektorja na segrevanje planeta

Vojaški sektor je odgovoren za 5,5 odstotka svetovnih emisij toplogrednih plinov, a so te v okviru podnebnih pogajanj večinoma prezrte. Izzivi so že pri samem zbiranju podatkov o emisijah, so na dogodku, ki je potekal v okviru COP29 in ga je pomagalo soorganizirati tudi slovensko ministrstvo za obrambo, izpostavili poznavalci področja.

V luči naraščajočega števila vojnih konfliktov po svetu so vse glasnejša tudi opozorila strokovnjakov o vplivu toplogrednih plinov iz vojaškega sektorja na segrevanje planeta, a se ta do sedaj še niso uvrstila na glavni dnevni red podnebnih konferenc.

Eden ključnih razlogov, ki vpliva na to, je dejstvo, da je v skladu s pariškim sporazumom poročanje o nastanku teh emisij prepuščeno prostovoljni odločitvi posamezne države. Kot je na dogodku pozvala Linsey Cottrell iz britanskega Observatorija za konflikt in okolje, je treba pravila spremeniti ter ob tem vzpostaviti redno, točno in transparentno beleženje podatkov o posledicah, ki jih izpusti vojaških tankov, letal in oklepnikov puščajo v okolju.

Vpliv emisij toplogrednih plinov iz naslova vojaških aktivnosti in strategije njihovega zmanjšanja pa so večinoma izključeni tudi iz obstoječih nacionalnih podnebnih načrtov držav. V luči priprave novih različic omenjenih dokumentov, ki jih morajo države pripraviti do začetka prihodnjega leta, Cottrell meni, da se dosedanja praksa pod okriljem konvencije ZN o spremembi podnebja ne bi smela več tolerirati.

O razsežnosti prispevkov vojn k izpustom toplogrednih plinov je v izjavi medijem ob robu dogodka spregovoril Lennard de Klerk iz Iniciative o izpustih toplogrednih plinov iz vojn. Kot je dejal, je o tem opravljenih vse več izračunov emisij, tudi za vojno v Ukrajini. Doslej so o tem izdali več poročil, pri tem pa ugotovili, da vojna prispeva 75 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je "enako, kot če bi na ceste v letu dni postavili 90 milijonov avtomobilov na naftne derivate", je poudaril.

Kot primer dobre prakse poročanja o izpustih iz vojaškega sektorja je bila na dogodku izpostavljena slovenska vojska. Kot je v Bakuju pojasnil polkovnik in vodja sektorja za energetsko učinkovitost in zeleni prehod na ministrstvu za obrambo Robert Šipec, njihove aktivnosti med drugim obsegajo vse od energetske prenove vojašnic do postavljanja fotovoltaike na strehe njihovih objektov.

"Tendenca je, da naše premične zmogljivosti, ki jih gradimo na tak ali drugačen način, se pravi pametne baze, dejansko opremimo s sodobno tehnologijo z alternativnimi viri energije in na licu mesta proizvedemo le energijo, ki jo porabimo. Je pa za to potrebne izredno veliko energije, ki pa je ni enostavno pridobiti," je o aktivnostih razložil v izjavi slovenskim novinarjem ob robu dogodka na COP29 .

Če bi želeli na misiji, kot je bila denimo v Afganistanu, proizvesti 5000 litrov sintetičnega goriva, bi potrebovali 70 hektarjev fotovoltaičnih celic, je ponazoril in ob tem omenil tudi druge rešitve, kot so mikro jedrske elektrarne, do uporabe katerih je še daleč. "Je pa to področje, v raziskave in razvoj katerega vlaga tudi slovensko ministrstvo za obrambo," je zatrdil.

Na tem področju se na ministrstvu povezujejo s slovenskimi znanstveno-raziskovalnimi institucijami, kot je na primer Institut Jožef Stefan. "Da ne bi koga izključili, smo ustanovili Slovensko partnerstvo za energijo in okolje na obrambnem področju (SiENE). Vanj so vključeni vsi inštituti in tudi industrija, ki imajo to željo," je dejal Šipec. Kot je dodal, je trenutno v teku veliko projektov, katerih namen je pripeljati "zelo koristne nove zadeve v slovensko vojsko ali tudi v širši slovenski prostor".