Grozljiva izkušnja Nike Kovač

Direktorica Inštituta 8. marec tarča zdravnikov

Civilnodružbena aktivistka Nika Kovač, in izraz »aktivistka« pred našimi očmi pospešeno dobiva slabšalne konotacije, ker ga politika načrtno demonizira, je prejela povabilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, da kot osrednja govornica nastopi na njihovi prireditvi. V svoji kolumni je nato opisala grozljivo izkušnjo, ki je sledila. Ko je informacija o tem prišla v javnost skozi družbena omrežja, je bila označeno s komentarji, kot so »Prasica«, »Samo porabljate davkoplačevalski denar« in »S kolom bi te«.

Osupljivo je, da ji skoraj nihče ni priskočil na pomoč in pretežno se je potem branila sama. Naj izpostavim, da se dogodek njenega nastopa do tega trenutka še sploh ni zgodil in niti ni bil formalno najavljen, ampak so povabilo prejeli le udeleženci, pretežno direktorji in vodstveni delavci v zdravstvu. Ravno ti, torej zdravstveni delavci in predvsem zdravniki, so nato na družbenih omrežjih začeli organizirati kampanjo proti njenemu nastopu. Pozvali so celo k bojkotu dogodka, predvsem z izgovorom, da Kovač nima pojma o zdravstvu.

Pri tem so zavestno zamolčali, da so doslej organizatorji povabili eminentne goste, kot so Rudi Rizman, Janez Markeš, Marcel Štefančič in Vesna Vuk Godina. Noben med njimi ni specialist za javno zdravstvo, ker je namen evidentno v odpiranju širše razprave in analize družbenega stanja, predvsem pa refleksije vprašanj javnega dobrega.

Zdravniki zakurijo grmado

Zakaj je podatek, da so kampanjo začeli čisto določeni zdravniški krogi, tako pomemben? Ker smo bili doslej navajeni predvsem organizirane sovražnosti proti posameznikom, ki se skuha v strankarskem okolju ob izdatni pomoči anonimnih trolov, nesporno pomembnem sredstvu v pogonu umazanega propagandističnega stroja, s katerim se potem na spletu ustvarja toksično okolje.

Nehajmo se sprenevedati, da že desetletje in več natankoma politiki in njihove stranke onemogočajo civilnodružbene iniciative in vplivne posameznike. Zakaj? V bojazni, da bi kaj spremenili v družbenem okolju, saj imajo z državo in njenimi podsistemi svoje zasebne, sicer ne preveč plemenite načrte. Kovač in Inštitut 8. marec sta zato že dlje časa tarči takšnih napadov.

Toda tokrat začetni impulz ni prišel iz takšnih logov. Ne, izrecno so se za takšne potrebe zganili nekateri zdravstveni. V kakšni meri so povezani s strankarskimi, ugibamo že dlje časa. Ko so zakurili grmado, se nihče med njimi ni povlekel nazaj in distanciral do plamtečega sovraštva. Ponovila se je zgodba, ki jo izkuša Jaša Jenull s svojim Glasom ljudstva, saj že dolgo časa opozarja na pomen ohranitve javnega zdravstva, kar je več kot moteče za nemajhno število zdravniškega ceha.

Prasica in madžarski mediji

Zdravniški krogi kar dobro vedo, da je bila Kovač zaradi taistega sovraštva v ne tako davni preteklosti, namreč oktobra 2022, že deležna fizičnega napada. Zaradi česar so jo morali oskrbeti sami zdravniki – v bolnici. V svoji Siolovi kolumni z naslovom »Prasica« je zdaj izpostavila, kdo je tokrat prednjačil v sovražnih besedah – »poslanka Jelka Godec, klet spletnih trolov in madžarski mediji v Sloveniji«.

In res so Janševi mediji nastopili enotno in sistematično – predvsem so že nedolžnemu povabilu, nikakor še ne dogodku samemu, namenili veliko pozornost na Planet TV. Kjer so se, česar potem v drugem od dveh prispevkov niso niti skrivali, prepoznali v opisu. V svojem nastopu v oddaji Marcel je sama izpostavila, da je tarča napadov predvsem zaradi sistematične sovražnosti do žensk in mačizma. Večino motijo »glasovi 31-letnih žensk«, kar pripelje do normalizacije takšnega prezira preko »tihe večine, ki nič ne naredi«; z njim se celo strinja.

Tudi tokrat se je to zgodilo, zato večina ni reagirala. Politika ne in celo civilna družba ne kaj prida. Ironično je bila Kovač lani predsedujoča Strateškemu svetu za preprečevanje sovražnega govora. Presenetljivo pa sama ni omenila zdravnikov, ki so nedvomno začeli kampanjo proti njej. Poglejmo si nekaj primerov, ki to dokazujejo.

Zdravniki o »močni ženski«

Na Planet TV so zelo izpostavili mladega zdravnika, infektologa Federica V. Potočnika, ki je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Pohvalile so ga tudi Slovenske novice, namesto da bi obsodile bruhanje sovražnosti in neprimerne komentarje. Ne, raje so v tem dnevniku dogajanje izkoristili za nabiranje klikov in večanje prodaje.

Potočnik naj bi bil nekdo, ki ga vsi poznajo »po njegovih zapisih na omrežju X, kjer brez dlake na jeziku pove vsakomur svoje«. Ker bo direktorica Inštituta 8. marec na letošnjem posvetu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije 20. novembra predavala na Ptuju, je ob tem ogorčeno zapisal:

»Prisotnost Nike Kovač na zdravstvenem posvetu je pljunek v obraz vsem zdravstvenim delavcem. Ona o zdravstvu ne ve ničesar. Predavala bi pa direktorjem? Žaljivo. Ostali povabljeni in predavatelji naj odpovejo prisotnost. Bojkot je edina dostojanstvena poteza!«

Kardiolog Samo Vesel je zaigral na podobno vižo bojkota: »Direktorji in zdravstveni delavci v zdravstvu! A je to sick joke? Niko Kovač ste si izbrali, da vam predava o odpornosti zdravstva? Niko Kovač? A Jenull in Keber bosta imela pa vaje po skupinah? Kar vas je pokončnih in poštenih, kar nekaj vas poznam, upam, da posvet bojkotirate.«

Družinski zdravnik Rok Ravnikar se ni mogel upreti razkritju svojega političnega izvora misli in jezika, saj ji je očital politični aktivizem in njeno politkomisarstvo:

»No, tole je pa narobe v toliko pogledih… Političnega aktivizma, ki blokira nujne reforme, je v zdravstvu že tako ali tako preveč. Kar sama se mi ponuja definicija politkomisarja: njegove temeljne naloge so bile širjenje propagande, ideološki nadzor in zagotavljanje, da poveljniki izvršujejo pravo ‘politiko’. Članarina Združenja gre verjetno tudi iz sredstev javnih zavodov za zdravljenje bolnikov… A je treba nadaljevati ter primerjati obtožbe in objave razvpitih uličnih borcev na temo porabe javnega zdravstvenega denarja?«

Splav, Fata in reproduktivne pravice

»Pravijo pri Marcelu, da je Nika Kovač močna in pametna ženska… Da je močna, to vsi vidimo. Če bi bila pa pametna, bi se vsaj prometne znake lahko naučila, pa ji nekako ne gre. Bo predavala direktorjem o javnem zdravstvu…«, je ob tej priložnosti zelo nesrčno zapisal srčni kirurg Robert Lipovec.

Ja, izjemno žalostno je opazovati, ko se zdravniki norčujejo iz bolnic z diabetesom in očitno tudi iz podatka, da je imela težave pri pridobivanju vozniškega dovoljenja. Tem in podobnim zapisom so sledili komentarji o kolih, prasicah in še vrsta drugih.

Na primer »Policija naj jo vklene in odpelje!!!« ali »Slovenija mora abortirati, splaviti Niko Kovač. Konec koncev je to reproduktivna pravica Slovenije« in »Naj Kovačevo ob naslednjem obisku ambulante namesto diabetologa pregleda čistilka Fata, ki vzdržuje stranišča na infekcijski. Konec koncev tudi Fata dela v zdravstvu.«

Hipokrat in politika

Vsak bo takoj opazil, da nekateri zdravniki dejansko uporabljajo toksično diskreditacijsko govorico politike – morda tiste, ki jim je blizu. Saj ne, da to vidimo prvič in tudi drži, da se je politika lotila predstavnikov civilne družbe že velikokrat, vendar se je tokrat kar z velikodušno pomočjo zdravnikov in Fidesa; tudi njegov predsednik Damjan Polh se tokrat ni mogel vzdržati zlobnega komentarja.

Zlahka uganemo, kaj je skupni cilj diskreditacij – rušenje idej o ohranitvi javnega zdravstva in odpiranje vrat dokončanju njegove privatizacije. Kovač, Jenull, Glas ljudstva in Dušan Keber so nevarni, ker opozarjajo na to. In resda drži, da se je še lažje in enostavneje lotiti žensk.

Prišli smo tako daleč, da jim ni težko kompromitirati jih, žaliti in jemati dostojanstvo kot osebam. Le kaj bi s Hipokratovo prisego in le kaj z načelom »Primum non nocere« (Najprej ne škoduj) ali s skrbjo za človeka, če ga lahko mimogrede uničimo »ad hominem«?

Verbalna greznica

Od nekaterih politikov žal lahko pričakujemo le še propagandistično retoriko najbolj gnusne vrste, ki je ne znamo ali nočemo ustavljati. Zdaj so se ji pridružili še zdravniki v tem, da so se zlahka navezali na njihovo politično govorico in se nanjo »šlepajo«. Potem jim hitro sledi še spletni komentariat, največkrat anonimiziran.

Vendar so se tokrat nekateri zdravniki dejansko želeli skriti predvsem za to, da Kovač ne sme priti do besede, kar se zdi enostavneje kot pisati o tem, da je prasica. Ampak takšna gesta, ki gre tako daleč, da zahteva bojkot in drugim oporeka možnost svobodnega izražanja o javnem dobrem, je na svoj način še hujša in bolj perverzna.

Hkrati se najbrž kar dobro zaveda ali celo računa s tem, da ji bo sledila nova verbalna greznica diskreditacij trolov in žaljivih komentatorjev.

Kje so obsodbe?

Pričakovali bi, da ravnanje obsodi Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko, ki jo vodi Božidar Voljč, in s tem zaščiti Niko Kovač. Da zaščiti tudi integriteto Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je postal posredna tarča napadov. Da ne dovoli prostovoljne politizacije zdravniškega ceha, ki je tokrat odigral svojo nečastno vlogo celo v kontekstu propagandistične toksike, usmerjeno v povabljeno. Da odločno protestira, ko gre za jemanje besede in apele, kdo v družbi sme govoriti in kdo ne.

Povabljena s svojimi bogatimi izkušnjami organizacije kampanj v podporo človekovim pravicam in javnemu dobremu zagotovo ima veliko povedati. Končno je bila zaradi svojega dela doslej nominirana za številne nagrade, postala je osebnost leta in bila izbrana za eno izmed Evropejk leta po izboru francoske vlade.

Ampak ni se zgodilo. Zdravniki in tisti, ki bi morali skrbeti za medicinsko etiko, so ostali nemi. Še imajo možnost, da to popravijo, toda zaenkrat so del neme večine, o kateri je sama govorila v oddaji Marcel. »Tovrstno delovanje je simptom delovanja SDS: želja po cenzuri in izbiranju, kdo sme spregovoriti v družbi« je o dogajanju zapisala Kovač.

Več kot jasno je to tudi stališče nemajhnega števila zdravnikov, ki se niso distancirali do besed, da je prasica, ki jo je treba s kolom po glavi. Ne, raje še naprej apelirajo k temu, da jo moramo bojkotirati.

Ker niso vsi isti

Ni dvoma, da smo kot slovenska družba zašli in da nič ne kaže na bolje. Da v njej politični jezik kompromitiranja zdaj sprejemajo že skoraj vsi kot nekaj vsakdanjega in običajnega. Če ga zdravniki, ga bodo še bolj pogumno anonimni in neanonimni posamezniki, ki se jim na ustih izrisuje vzklik »S kolom bi te«.

Nič ne pomaga zimzelena tolažba, da med zdravniki »niso vsi isti« – radi bi javno slišati tudi take, ki niso, v kar ni dvomiti, ker zagotovo so in zagotovo jih je največ. Ampak njihov molk nam ni v nobeno pomoč.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**