Bernard Nežmah: Soglasje brez soglasja

»Načrt župana Zorana Jankovića za večnadstropno garažno hišo že desetletje in pol ustavljajo civilna združenja, posamezni arhitekti in arheologi, umetnostni zgodovinarji, celo državni uradniki na ministrstvih, vmes so se zvrstile tudi že ostre demonstracije. Potem pa je prejšnji teden nastopil konec: občina je pridobila vsa soglasja - gradbeno dovoljenje pride do novega leta in velika gradnja se prične!« Poglavitno vprašanje je še vedno odprto – neposredni »sosed« v postopku, škofija, namreč ni dala soglasja. Gre za neposredno ogrožene nepremičnine visoke kulturno varstvene vrednosti. Vplivi izkopavanja gradbene jame in gradnje v terenu bodo povzročali močne vibracije, tresenje tal in okoliških objektov, z veliko možnostjo poškodb. Mestna oblast kot glavni investitor se sklicuje na garancije o varni gradnji in dodatnih ojačitvah stabilnosti stolnice.

Nevarnosti vplivov na okolje in na okolico se zaveda tudi projektant, v ravnokar javnosti predstavljenem projektnem gradivu – to je dokumentacija za integralno gradbeno dovoljenje (DGD) in pripadajoča dokumentacija, navaja možne probleme in predvidene rešitve.

V projektu – tehničnem poročilu (TP) – so napisane ugotovitve, da varnosti pred vibracijami v fazi projekta DGD ni možno zagotavljati.

Toliko glede garancij županovih ljudi.

Projektant izjavlja, da bo odprta vprašanja dovolj velike varnosti uredila šele faza projekta za izvedbo (PZI), vendar to v postopkih integralnega gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje ne zadošča – PZI dokumentacija ne bo več niti del upravnega postopka, kjer so obravnavani pomisleki javnosti in zahteve prizadetih ogroženih okoličanov, niti proučevanja 

glede vplivov na okolje. Za investicijo je predpisana izdelava Poročila o vplivih na okolje (PVO), s predpisanimi omilitvenimi ukrepi ter z oceno sprejemljivosti, kar se oceni na podlagi pregleda projekta za investicijo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja v upravnem postopku, in ne šele na podlagi PZI dokumentacije v drugi fazi.

V razgrnjenem elaboratu se nahajajo zelo dvomljiva zagotovila o neoporečnosti nameravane gradnje. Stran XIX se sklicuje na pogoje iz Občinskega prostorskega načrta – izvedbeni del in zanje izdelano celovito presojo vplivov na okolje ter podaja izjavo, da se je v sklopu DGD projekta za Tržnico kot objekta z vplivi na okolje izdelalo Poročilo o vplivih na okolja (PVO) za prenovo osrednje ljubljanske tržnice, ki je dokazalo, da vsi posegi med gradnjo objektov in kasneje v obratovanju ne bodo povzročali negativnih motenj na okolico.

Velja, da mora omenjeno Poročilo PVO upoštevati in ustrezno dopolniti dognanja iz celovite presoje vplivov na okolje za nivo OPN MOL-ID.

Ob tem tehnično poročilo (TP) navaja, da je občutljivost posameznih objektov – enot kulturne dediščine oz. spomenikov v okolici, na vibracije različna, da pa so zaradi pomanjkanja predpisov, ki bi na področju Republike Slovenije opredeljevali mejne vrednosti dopustnih vibracij za posamezno vrsto objektov, mejne vrednosti določili projektanti sami skladno s tujimi standardi, v obravnavanem primeru z avstrijskim standardom ÖNorm S 9020.

Pri tem je v tehničnem poročilu (TP) omenjena neprimernost primerjav z drugimi, že izvedenimi projekti, saj so vibracije pri izvajanju gradbenih del odvisne od številnih lokalnih faktorjev. Kot dodatni ukrep je v tem poročilu predlagano, da mora nosilec posega že pred pričetkom gradbenih del zagotoviti, da bo uporabljena gradbena tehnologija, ki povzroča čim manj tresljajev oz. vibracij, pri čemer to ni konkretno definirano. Med gradnjo se bo izvajal predviden monitoring s pogojem o skrajno dopustni meri obremenitev z vibracijami za spomeniško zaščitene objekte v okolici (pojavljanje razpok do 9 mm/s), ko se izvede alarmiranje. TP navaja še, da so opravili dodaten informativni pogovor s specialisti, ki so zagotovili, da je ukrep alarmiranja dovolj dobra garancija za predvidevanje, da ne bo prišlo do dodatnih poškodb na kulturnih spomenikih v okolici. Poleg tega je predstavnik omenjenega podjetja zagotovil, da »v fazi projekta DGD in obenem presoja vplivov na okolje, zaradi pomanjkanja vseh podrobnosti gradnje ter ocene ničelnega stanja potencialno kritičnih objektov, noben model in/ali izračun v tej fazi ne bi mogel pokazati dokončne in natančne ocene nevarnosti poškodb teh objektov«.

Potrebno je pripomniti, da bi bilo treba razpolagati z več podatki in bolj detajlnimi rešitvami, ki bodo lahko zanesljivo zagotovile varnost obstoječih objektov v okolici že pred izdajo gradbenega dovoljenja in ne šele enkrat naknadno, če sploh.

V segmentu obravnave Kulturna dediščina poročilo TP navaja še, da je treba izvesti dodatne terenske preiskave za natančno izmero in določitev karakteristik glinenega sloja, ki bistveno vpliva na deformacije Semenišča, izsledke teh preiskav pa upoštevati v naslednji fazi projektiranja (PZI). V tej točki je treba opozoriti na naslednje: gre za preveč pomembna tveganja za zaščiteno okolico, da bi jih prepuščali fazi Projekta za izvedbo (PZI) – upoštevati jih je treba že v fazi DGD in v pogojih gradbenega dovoljenja – sicer lahko pride do prevelikega odstopanja rešitev v PZI od pogojev v DGD. Za »objekte z vplivom na okolje« je treba velik del načrtovanja, ki se sicer v praksi prepušča fazi PZI, izdelati že za fazo DGD in obravnavati v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, s tem, da se dokaže varnost in zanesljivost varovanja okolja, zagotovitev javnega interesa in zavarovanje interesa potencialno prizadetih oseb s »pravnim interesom«. To je še posebej pomembno, saj se taki objekti obravnavajo sodno na Upravnem sodišču že na podlagi DGD in ne šele PZI ali prijave del. 

Enako velja za navedbe zahtev mnenjedajalca glede varstva kulturne dediščine v zvezi s predvidenimi odmiki nove podzemne garažne hiše 16 m od semenišča in v 123. točki navedbe, da je glede na zahtevnost temeljnih tal, veliko globino predvidene gradnje in neposredno bližino najpomembnejših objektov kulturne dediščine – spomenikov državnega pomena in UNESCO dediščine, potrebno v fazi PZI izdelati recenzijo projekta PZI, ki jo mora izdelati za to usposobljena neodvisna institucija, na primer akademska ali raziskovalna institucija.

Ugotovimo lahko, da je tako ukrepanje prepozno. Gre za objekt z vplivi na okolje, ko je treba že v fazi za gradbeno dovoljenje zagotoviti z ustrezno prikazanimi rešitvami, da vplivov ne bo, oziroma morajo biti že v fazi DGD vgrajeni vsi omilitveni ukrepi, ki jih je treba zagotoviti.

Na podlagi dovolj natančno načrtovanih vsebin v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje (DGD) pride na vrsto, in je možna, recenzija že za DGD, in ne šele za PZI.

Tudi Poročilo o vplivih na okolje lahko šele ob tem ugotavlja, ali bo projektirana investicija dovolj ustrezna za varovano okolje.

Protokol HIA (Heritage Impact Assessments at World Heritage Properties), ki zahteva javno obravnavo posegov na območju varstva (in vplivnem območju v okolici) je predpisan tudi za Plečnikove tržnice, vključuje pa javno obravnavo in vključevanje javnosti v postopek nameravane gradnje v bližini zaščitenega območja in objektov.