FAO Karavanke

Restavracija Tabor
Podbrezje 246
Tel.: 04 533 01 31
Vodne čarovnije v Taboru izvajajo od srede do sobote od 12. do 22., ob nedeljah pa od 12. do 18. ure; pri čemer je dobro vedeti še, da je treba degustacijski meni naročiti vsaj en dan vnaprej.

Ambient:
v prijetni, z opeko velbani restavraciji je še bolj fajn, ko se zakuri v kaminu; tudi muzične oliverijade niso prenaglas

Napitki:
vinska karta je resna: pestra, pregledna in čisto sprejemljivo maržirana – vina stanejo približno dvakrat toliko, kot če jih vzamete za domov

Vegetacija:
poleg sladic je brez morskega življa le kakšna solata in paštica

Dostopnost:
parkirnih mest je dovolj, v restavracijo se je treba spustiti po treh ali štirih stopnicah

Fino:
odlično izvedena zanimiva morska kuharija
izjemen začetni niz prigrizkov

Ne tako fino
prepovprečna sladica

Opisana šesthodna degustacijska špura je stala 65, še tri rihte daljša pa bi bila 95 evrov.

»Ali frazem ’kot riba na suhem’ sploh še pomeni nekaj slabega?« se je med vračanjem z odprave v Podbrezje na glas vpraševal inšpektorski dvojec, ki je le nekaj tednov po obisku mariborske dalmatinske konobe na podobno nepričakovanem mestu – ob vznožju Karavank – še enkrat narajmal na odlično, ma kaj odlično, izjemno ponudbo morske košte.

Čeprav so podbreško restavracijo Tabor že davnega leta 2008 hvalili pokojni oča Ilovar, nekaj let kasneje pa še aktualni inšpektorat, je bil izjemen spektakel, ki smo ga bili deležni oni dan, precejšnje presenečenje. Klasično dodelavo rib, rakov in mehkužcev – pečica, gradele, pašte – so namreč po zgledih od tod in tam v degustacijskih špurah zapeljali v precej zanimivejše, na trenutek celo intrigantne vode. Vse se začne že pri ravnanju s surovinami, kjer sledijo za marsikoga še vedno kontradiktorni Grič-Tabarjevi šoli suhega zorjenja rib, v nadaljnji obdelavi in eklektičnem kombiniranju sestavin in tehnik pa smo zaznali vplive alpske, ameriške, korejske in japonske kuharije.

Najzanimivejši del degustacijskega popotovanja so bile prve etape, serija več manjših jedi je bila res izjemna – funky kimči je rezal skozi mastno bogatijo gravlaksa, z daikonom obložen tunov tataki se je kopal v krasni omaki ponzu, navdušila nas je kombinacija šalotke v rdečem vinskem kisu in limoninega olivca na ostrigi, mlaskali smo ob intenzivnosti s črnim korenom in soljo potresenih rebrc in hrbta suhozorjenega brancina ter elegantni in lahkotni interpretaciji iste ribe v karpaču z jogurtovo kremo in nori algami in do kosti izcuzali božansko, na žaru pečeno in z bbq omako premazano lososovo zavratje.

Veselica je šla naprej z le na videz minimalistično surovo kapesanto, ki je na polno dogajala s sladko smetano, oljem borovih iglic in na dnu školjke skrito miso karamelo ter vrhunec dosegla z avtohtonim, v glineni skodeli postreženim surf & turfom: na kepico masovnika so postavili repke kozic, prek njih pa še čisto tanko, skoraj prozorno rezino larda in koruzni kreker. Sijajno zamišljeno in izvedeno in skupaj s pikantnim (poper, ingver, slivovka) sorbetom iz jagod lep nastavek za kos noro hrustljavega brancinovega fileja, ki je bil skupaj s pestro zelenjavno opremo še najbolj klasična reč dneva. Če ne štejemo še kar brezvezne makove tortice s crumblom – eye roll – in arašidovim sladoledom.

Tabor pri obdelavi morskega življa korajžno prestopa meje in pričakovanja, za izkazani pogum in odlično izvedbo pa mu na tem mestu pripenjamo titulo najzanimivejše ribje restavracije pri nas.