Moralno ogorčenje nad genocidom v Gazi in Libanonu

Ameriška fotografinja Nan Goldin je razstavo svojih del v Berlinu odprla s kritiko izraelskega ravnanja v Gazi in s tem izzvala ostre odzive nemških oblasti

Ameriška fotografinja Nan Goldin je razstavo svojih del v Berlinu v petek zvečer odprla s kritiko izraelskega ravnanja v Gazi in s tem izzvala ostre odzive nemških oblasti. Ministrica za kulturo Claudia Roth (Zeleni) in berlinski senator za kulturo Joe Chialo (CDU) sta njene izjave označila za scela enostranske, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ogorčenje sta izrazila, ker so propalestinski aktivisti govor direktorja Nove narodne galerije Klausa Biesenbacha, v katerem je umetnici nasprotoval, z vpitjem občasno preglasili.

Enainsedemdesetletna letna Američanka Nan Goldin sodi med najuglednejše umetnice na področju sodobne fotografije. Nova narodna galerija ji je posvetila retrospektivo, ki z vojno na Bližnjem vzhodu sicer ni povezana.

Goldin je svoj približno 14-minutni govor začela s štirimi minutami molka v spomin na smrtne žrtve s palestinskih območij, iz Libanona in Izraela "Sklenila sem, da to razstavo uporabim kot povod, da izrazim moralno ogorčenje nad genocidom v Gazi in Libanonu." Spomnila je, da je Nemčija domovina največje palestinske diaspore v Evropi. "Kljub temu se proteste zatira s policijskimi psi," je povedala.

"Se bojiš to slišati, Nemčija? To je vojna proti otrokom," je povedala Goldin. Sama prihaja iz judovske družine. "Moji stari starši so ubežali pogromom v Rusiji. Odrasla sem z vedenjem o holokavstu nacistov. To, kar gledam v Gazi, me spominja na pogrome, ki so jim moji stari starši ubežali."

"Vsa infrastruktura Palestine je uničena. Bolnišnice, šole, univerze, knjižnice. To je tudi kulturni genocid. Zakaj tega ne vidiš, Nemčija?" se je vprašala.

"Vsa infrastruktura Palestine je uničena. Bolnišnice, šole, univerze, knjižnice. To je tudi kulturni genocid. Zakaj tega ne vidiš, Nemčija?"

Nan Goldin,
ameriška fotografinja

Del občinstva je govor Goldin pospremil z vzkliki navdušenja. Direktor muzeja Biesenbach se je želel nanj odzvati, a ga zaradi skandirajočih aktivistov skoraj ni bilo mogoče slišati. Ti so med drugim zahtevali "svobodo Palestine". Ko se je situacija umirila, je Biesenbach svoj govor prebral znova.

"Naše delo sloni na temeljnih vrednotah, ki jih ne smemo zavreči," je rekel. "Pravica Izraela do lastnega obstoja je neizpodbitna. Napad Hamasa na judovsko državo 7. oktobra 2023 je bil grozljivo teroristično dejanje, ki ga ne moremo z ničimer upravičiti." Dodal je, da sočustvujejo s civilnim prebivalstvom na območju Gaze in v Libanonu.

Kulturna ministrica Roth je izjavila: "Ogorčena sem nad tem, kako so direktorja Nove narodne galerije utišali z vpitjem." Umetniško delo Goldin si po njenem mnenju zasluži priznanje. Toda scela enostranske poglede političnih aktivistov, ki zadevajo tudi Izrael, odklanja, je poudarila političarka Zelenih.

Berlinski kulturni senator Chialo je menil enako: "Stališča Nan Goldin ne delim, njene izjave se mi zdijo nevzdržne. V Berlinu, mestu, v katerem je bil načrtovan holokavst in ki je zdaj sinonim za svobodo, enostranskost, ki tako zelo pozablja zgodovino, ni sprejemljiva." Agresivno občinstvo naj ne bi pokazalo dovolj pripravljenosti na umirjen dialog. "Pred takšnimi radikalnimi izjavami ne bomo klonili," je rekel Chialo.

Velika retrospektiva Goldin z naslovom This Will Not End Well bo v berlinski Novi narodni galeriji na ogled do 6. aprila 2025. Razstava prikazuje umetničino življenjsko delo z diaprojekcijami in filmi, podloženimi z glasbenimi deli in zvoki. Za danes je načrtovan spremljevalni simpozij. Roth je poudarila, da pozive k bojkotiranju tega dogodka zavrača ter upa na odprto in civilizirano razpravo.

PFsrbwhYeh4

kLfeJhtrqlw