Prihodnost RTV Slovenija

Razprava ob drugi obletnici referenduma o zakonu o javni radioteleviziji

Strokovnjak za medije Marko Milosavljević je na današnjem pogovoru ob drugi obletnici referenduma o zakonu o RTV Slovenija obžaloval, da ministrstvo za kulturo še ni pripravilo napovedanega sistemskega zakona o RTV Slovenija. Generalna sekretarka društva novinarjev in članica sveta zavoda Špela Stare pa je menila, da bo moral zavod v spremembe.

Po mnenju generalne sekretarke Društva novinarjev Slovenije je položaj Radiotelevizije Slovenija (RTVS) slab, hkrati pa je javni zavod izčrpal vse možnosti, ki jih je imel. Zdaj se mora odločiti za spremembe ali pa bo izgubil pomembno vlogo, ki bi jo moral igrati, je dejala na pogovoru, ki ga je vodila soavtorica izhodišč za novelo zakona o RTVS Barbara Rajgelj. Pogovor je pripravil lokal in kulturni center Pritličje v Ljubljani.

Ob sprejetju novele zakona je ministrstvo napovedalo, da se bo takoj lotilo priprave celovitega zakona, vendar pa tega ni storilo, je opozoril Milosavljević s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Kritičen je bil do RTVS, ker ni priredila nobenega javnega posveta o tem, kakšne organizacijske spremembe bi morala narediti.

Po njegovem mnenju je treba odgovoriti na številna vprašanja, med njimi denimo na vprašanje, ali mora RTVS imeti založbo in big band. Prav tako bi se morala vprašati, kaj narediti z regionalnima centroma v Kopru in Mariboru, je menil.

Linearno Televizijo Slovenija (TVS) gleda vse manj ljudi, kar pa je trend tudi v drugih državah članicah EU, je opozorila Stare. Milosavljević pa je pri tem izpostavil, da je treba na RTVS gledati kot na javni medij, ki "ima enotno funkcijo, ki mora vsem državljanom ponuditi vse vsebine na vseh platformah".

TVS ima po njegovi oceni težave z inovativnostjo, z novimi formati, novimi pristopi. Prav tako ni niti novih voditeljev niti razvoja novih kadrov, je opomnil.

Nekdanji generalni direktor RTVS in zatem direktor Slovenske tiskovne agencije Igor Kadunc, ki je bil med občinstvom, pa je opozoril, da zavod potrebuje sanacijski program, kjer bodo sodelovali tudi predstavniki oblasti. "Najprej je treba preveriti, ali mora RTVS res delati vse, kar dela zdaj. Potem pa bo mogoče pogledati, ali je za zahtevani obseg programa potrebnih toliko ljudi ali ne," je dejal.

Novela zakona o RTVS, ki so jo državljanke in državljani potrdili na referendumu 27. novembra 2022, je na novo uredila vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda je uvedla enoten svet zavoda s 17 člani. Šest članov sveta je predstavnikov zaposlenih, 11 članov pa predstavnikov javnosti. Novela zakona je določila, da nobenega od članov sveta ne imenuje DZ. Kot posvetovalno telo sveta je uvedla petčlanski finančni odbor. Javni zavod v skladu z novelo vodi in upravlja štiričlanska uprava.

8Ma0c-nsoGc