Politiki vse pogosteje žalijo in odkrito grozijo

Sovražni govor

Slovensko sociološko društvo se odločno izreka proti sovražnemu govoru in normalizaciji sovražnosti v slovenski družbi. Kot so zapisali v izjavi za javnost, se sovražnost in žaljivost sprevračata v neposredne grožnje, medtem ko ključne institucije in politika večinoma molčijo ali pa se izgovarjajo na nemoč.

Po mnenju predsednika društva Romana Kuharja takšna zadržana pozicija in obupana drža odgovornih, ki temelji na domnevi, da se temu ni mogoče zoperstaviti, ne le, da ne rešuje težav, pač pa jih dodatno krepi in legitimira.

Tarče sovražnega govora so po mnenju vodstva društva vse številnejše, pri tem omenjano izbrisane, begunce, Rome, aktiviste, univerzitetne predavatelje, tožilce, sodnike, istospolno usmerjene osebe ter mnoge druge posameznike in skupine, ki s svojim delovanjem, stališči ali zgolj s svojim obstojem motijo tiste, ki gojijo nestrpnost.

"Žalitve, ki jih pogosto spremljajo odkrite grožnje, vse pogosteje izrekajo tudi posamezniki, od katerih bi pričakovali najvišjo stopnjo odgovornosti in etike - politiki in druge vplivne osebe v javnem življenju ter nosilci različnih družbenih funkcij," so poudarili v društvu.

"Žalitve, ki jih pogosto spremljajo odkrite grožnje, vse pogosteje izrekajo tudi posamezniki, od katerih bi pričakovali najvišjo stopnjo odgovornosti in etike - politiki in druge vplivne osebe v javnem življenju ter nosilci različnih družbenih funkcij."

Roman Kuhar,
predsednik Slovenskega sociološkega društva

Namesto odgovornosti za javno besedo se po njihovem mnenju soočamo s tekmovanjem v ekstremnosti žalitev in groženj, pri čemer se takšna retorika normalizira in upravičuje kot "svoboda govora".

"Odkar opozarjamo na nevarnost besed in govorov, ki širijo sovražnost, se sprašujemo, do kdaj in do kam seže tolerantnost oblasti, v kaj se bodo morale sprevreči besede, da bomo grožnje s fizičnim nasiljem in celo s smrtjo začeli tudi formalno obravnavati kot nasprotje svobode govora," so zapisali v društvu.

Ob tem opozarjajo, da svoboda govora ne vključuje spodbujanja sovraštva, nestrpnosti in nasilja. To so po njihovem mnenju dejanja, ki ogrožajo demokratične vrednote, javni red in temeljne človekove pravice. Še posebej zaskrbljujoči pa so vse pogostejši pozivi k oboroževanju somišljenikov, grožnje z uporabo strelnega orožja in žuganje s "koli" in z drugimi oblikami nasilja nad tistimi, ki mislijo drugače, so dodali.

"Odkar opozarjamo na nevarnost besed in govorov, ki širijo sovražnost, se sprašujemo, do kdaj in do kam seže tolerantnost oblasti, v kaj se bodo morale sprevreči besede, da bomo grožnje s fizičnim nasiljem in celo s smrtjo začeli tudi formalno obravnavati kot nasprotje svobode govora."

Slovensko sociološko društvo zato sodno oblast poziva, naj sovražni govor obravnava kot to, kar je, besedno dejanje, ki neposredno ogroža javni red, mir in človekovo dostojanstvo. Po njihovem mnenju bi zato morali dosledno sankcionirati tovrstna dejanja v korist celotne družbe.