Fanta iz Brazilije

Brazilska restavracija Boi Brasil
Dolenjska cesta 103, Ljubljana
Tel.: 040 589 446
Brazilska fanta imata žerjavico zakurjeno od ponedeljka do sobote od 15. do 22., ob nedeljah pa od 11. do 18. ure.

Ambient:
posvojeno zatečeno stanje bivše obcestne oštarije Jaka, s temnim opažem po stenah, ultrapasnimi mizami in keramičnimi ploščicami po tleh

Napitki:
predvsem rdeča južnoameriška vina, ki pa so cenovno nekonsistentna – če ima človek srečo, lahko ujaga precej resno vino po zelo dobri ceni, lahko pa tudi precenjenega povprečnika

Vegetacija:
pečeni krompir z zelenjavo in solatje Dostopnost: s parkirnimi placi tam okoli je kar problem, za gibalno ovirane pa drugih zaprek ni

Fino:
feijoada
niz mesovja z odprtega žara

Ne tako fino
pozor, sol!
pozor, pozor, tartufata!

Feijoada z opremo je stala 17,5, obilno, deset postaj obsegajočo grilano mesno turnejo na osebo zaračunajo 36, dve resni rezini picanhe pa 25,5 evra

»Nujno kam na toplo, prve bele flikice že plešejo z neba!« je na zadnjem vsakotedenskem planiranju konzumsko vrhuško nagovoril predstavnik seniorskega krila našega inšpektorata. Zaradi omejenih finančnih virov, s katerimi razpolagamo, je bila njegova prošnja le delno uslišana: ekipa je sicer bila poslana v Brasil, a njegova lokacija ni bila na južni polobli, temveč na ljubljanski Dolenjski cesti.

Ko smo stopili skozi vrata, smo najprej mislili, da smo zgrešili in da smo padli v eht slovensko obcestno krčmo, katere opreme niso posodabljali tako dolgo, da se je že resno oprijemlje občutek retro frajarije. Da videz vara, smo se prepričali kmalu zatem, ko so se za trenutek odprla vrata kuhinje in smo v njej pod veliko napo videli tleti žerjavico, nosnice pa je požgečkal prijeten dimast vonj.

Po začetni rešitvi komunikacijskih težav, ki so bile delno pogojene z jezikovnimi mejami, delno pa s – po naši oceni – precej na pamet in ad hoc postavljenimi cenami kar pestre zbirke južnoameriških vin, je reč ob Dolenjki stekla s tako intenzivnostjo kot promet na njej. Iz kuhinje je hitro prišla na mizo dehteča feijoada, intenzivna, krepko začinjena (a ne pekoča) čorba z do konca zmehčanimi koščki svinjine in črnim fižolom, ki smo jo žličili prek kuhanega riža in jo posipali z nastrganim gomoljem kasave. Nismo si še do konca obrisali brka, pa smo se že morali spopasti z všečno intenzivno pogrilanimi velikimi kozicami, med bitko pa je k mizi pristopil upravitelj žara in z dolgega meča odrezal nekaj kolutov krasne pečenice, ki je bila prva v vrsti desetpostajnega rodizia, poleg raznega stejkovja, tudi propisno odrezane in obdelane picanhe, osrednjega magneta za goste.

Ogljikovohidratno in vlakninsko podporo desetim rundam različnih rezov govedine, svinjine in piščanca zagotavljajo s kakovostno (pomeni zlato, na robovih pa temno rjavo) zapečeno kombinacijo krompirja, čebule in paprike, všečno lahkotno zeljno solato in komajda kaj začesnanim ter tudi premalo zapečenim belim kruhom. O mesu v Boi Brasilu velja povedati par reči: kosi so dobro izbrani – razlike v teksturi, razmerju med mišičnino in salom, dolžini vlaken, okusih delajo reč zanimivo in spodbujajo razpravo za mizo. Žal pa sta fanta pri doziranju soli močno, pri žličenju tartufate pa – v obeh primerih, ko se je pojavila – popolnoma ausglajzala. Mesojedemu bralstvu, ki se pred uporabo oštarij o tveganjih in neželenih učinkih posvetuje z nami, tako iskreno priporočamo, naj Brazilcema naročijo odpravo tartufate in prepolovitev soli.