»Župan Janković se iz mandata v mandat obnaša bolj šerifovsko«

Ljubljanski opozicijski svetniki kritični do Jankovićevega delovanja v mestnem svetu, župan pa je prepričan, da se kakovost življenja v prestolnici izboljšuje

Ljubljanski župan Zoran Janković na polovici petega mandata ocenjuje, da se na račun izvedenih 2400 projektov kakovost življenja v prestolnici izboljšuje. Med prihodnjimi projekti se posebej veseli ureditve krožne plovne poti po Ljubljanici, gradnje sežigalnice in selitve LPP v Stanežiče. Opozicijski svetniki v mestnem svetu pa so do županovega delovanja kritični, menijo namreč, da Zoran Janković zlorablja demokracijo. 

Glede ureditve krožne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu je spomnil, da gre za projekt, trenutno ocenjen na okoli 54 milijonov evrov, v njem pa ljubljanska občina in Energetika Ljubljana sodelujeta z državo in družbo Elektro Ljubljana.

Kot glavne novosti projekta je poleg ureditve krožne plovne poti, po kateri bi potnike vozile zgolj lesene ladjice, ki jih bo poganjala sončna energija, omenil še ureditev sprehajalnih poti ob vodi, posodobitev zapornic pri Ambroževem trgu in v Gruberjevem prekopu ter zgraditev vsaj ene male hidroelektrarne, in sicer pod Sotočjem.

Trenutno zbirajo projektante, kot realen čas začetka gradbenih del Janković omenja leto 2026, gradnja pa bi potekala dve leti. Prav tako v 2026 se bodo po najnovejši županovi napovedi meščani in obiskovalci v Ljubljanici, predvsem gre za območje Špice, vendarle lahko tudi kopali.

Za to je bistveno dokončanje kanalizacijskega omrežja v Ljubljani, ki se izvaja v okviru skoraj 140 milijonov evrov vrednega evropsko sofinanciranega komunalnega projekta Čisto zate. Kanalizacijska omrežja so medtem ob pomoči sredstev EU uredile tudi ostale občine ob toku Ljubljanice, kar izboljšuje kakovost vode. Ko bo komunalna infrastruktura v prestolnici dokončno urejena - trenutno urejajo območje Rakove jelše - bo, kot je zagotovil, skupaj z direktorjem javnega podjetja Voka Snaga Davidom Polutnikom "lastnoročno zabetoniral preostale jaške", po katerih se stekajo odpadne vode v reko.

Omenjeno pridobivanje hidro energije na Ljubljanici v prihodnosti je del energetskega načrta občine, po katerem bi v prihodnje v mestu 30 odstotkov energije, predvsem toplote za daljinsko ogrevanje, pridobivali s plinom, 30 odstotkov z biomaso, 10 odstotkov s sončnimi elektrarnami, 30 odstotkov pa s termično obdelavo odpadkov. "Se pravi, da bomo 70 odstotkov samozadostni. Tako lahko preživimo vsako hudo zimo," je prepričan.

Za slednje bo treba zgraditi sežigalnico, ki pa ji del javnosti z argumentom okoljske škodljivosti nasprotuje. Janković pri projektu vztraja in začetek gradnje sežigalnice v najboljšem primeru pričakuje v treh ali štirih letih, medtem pa občina po Jankovićevih besedah izvaja vse potrebne okoljske raziskave. V pričakovanju koncesijske uredbe se s pristojnim ministrstvom pogovarjajo še o količinah odpadkov, ki bi jih sežigali v Ljubljani, pri čemer Janković omenja številko do 140.000 ton.

Župan vztraja, da bo zahtevana tehnologija v tem energetskem objektu na najvišji ravni evropskih standardov najboljših razpoložljivih tehnologij, vrednosti izpustov bodo nižje od najnižje evropsko predpisanih, da bodo v sežigalnici sežigali le domače odpadke in da bo cena ogrevanja bo njenem zagonu nižja za približno petino. Občina računa tudi na evropsko sofinanciranje.

Trajne rešitve za promet v mestu 

Selitev remize LPP v Stanežiče, kamor bi se v nov skupni center preselilo še občinsko podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, bi medtem po županovih besedah ob Celovški v Šiški sprostilo približno 50.000 kvadratnih metrov za javne vsebine. Od tega bi bilo približno 90 odstotkov namenjenih novemu parku, ki bi bil po Tivoliju in Šmartinskem parku tretji največji v mestu. Na preostalem delu bi stanovanjski objekt zgradil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.

Novogradnje in siceršnji vse večji pritisk dnevnih migrantov in drugih obiskovalcev na prestolnico v mestu povzročajo tudi prometne zamaške in druge nevšečnosti, ki so pogosto predmet negodovanja. Janković napoveduje, da bodo te težave reševali z dodatno širitvijo območij enosmernih ulic in plačljivih parkirišč, gradnjo dodatnih garažnih hiš in širitvijo omrežja kolesarskih stez, skupaj z Darsom pa bodo izdelali tudi nov prometni model za prestolnico.

Trajnih rešitev za promet v mestu pa župan ne vidi brez ureditve železniškega omrežja, tako regionalnih prog kot železnice znotraj mesta, ter brez sprememb pri navezanosti Slovencev na osebne avtomobile. Dolgoročni načrt mesta je, da bi se tretjino poti opravilo z avtomobili, tretjino z javnim potniškim prometom, tretjino pa peš in s kolesom. Slednje so že presegli, šepa pa še pri prvih dveh elementih, ampak bodo prišli do cilja, je prepričan Janković.

Med obnovami mestnih prometnic Janković za prihodnje leto na območju nastajajočega novega Potniškega centra Ljubljana napoveduje obnovo Vilharjeve ceste, konec 2025 pa bi lahko stekla širitev podvoza pri Orto baru in obnova Šmartinske ceste v smeri severne obvoznice. Ob tem bosta Pokopališka in Flajšmanova ulica na delu med krožiščem Žale, ki bo preurejeno v turbo krožišče, in Šmartinsko cesto obnovljeni in preurejeni v enosmerni cesti. V nadaljevanju bosta na območju nadgrajene železniške postaje preurejena tudi Masarykova cesta in Trg OF.

Prihodnje leto bo stekla tudi obnova Zaloške ceste, najprej med vzhodno obvoznico in Kajuhovo ulico, v nadaljevanju pa še do kliničnega centra. Načrtovana je tudi gradnja garažne hiše pod Tržnico Moste.

Prenovili naj bi tudi Jurčkovo cesto med Ižansko cesto in Peruzzijevo ulico, še v tem mandatu naj bi obnovili tudi Litostrojsko cesto, celovite obnove Dolenjske ceste pa župan pred 2027 ne vidi. Istočasno naj bi Dars uredil nov priključek z južne obvoznice na območje poslovno-trgovske cone Rudnik.

Od ostalih velikih projektov v teku Janković v teh dneh pričakuje ponudbe za prenovo atletskega centra ŽAK v spodnji Šiški, kjer bo nastal sodoben atletski center, rok za oddajo ponudb se namreč izteče 3. decembra. 

Glede prenove osrednje ljubljanske tržnice z gradnjo garažne hiše, ki jo je župan obljubil že pred lokalnimi volitvami leta 2006, ko je prvič kandidiral, in za katero je občina po spremembi projekta dobila vsa potrebna soglasja, je Janković seznanjen z načrti civilne iniciative, da bi se ob dovolj zbranih podpisih vključila v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. "Če na dovoljenje čakamo 16 let, bomo pa še eno leto," se je odzval na morebitne dodatne zamude pri projektu in izpostavil, da ima vsak pravico do vključitve v postopke.

Janković nima nič proti protestom dela javnosti proti gradnji povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 čez območje ljubljanskega vodonosnika, moti pa ga strašenje ljudi. Še enkrat več je zatrdil, da ima občina vsa potrebna soglasja, doma in na ravni EU, in da ob spremljanju okoli 12 kilometrov položenega kanala (vse so pregledali s kamero) niso opazili nobenega puščanja ali premikov. Ostalo je le še 128 metrov, kjer cevi še niso položene in občina čaka še na gradbeno dovoljenje, nasprotniki pa napovedujejo, da bodo ta postopek maksimalno oteževali.

Število Ljubljančanov brez osebnega zdravnika se je zmanjšalo

A Janković je prepričan, da bo kanal dokončan, saj da alternative za povezavo kanalizacijskih omrežij v Medvodah in Vodicah do nadgrajene osrednje ljubljanske čistilne naprave ni. Gradnja kanala je del omenjenega projekta Čisto zate, v okviru katerega naj bi skupno zaprli okoli 26.000 greznic, 20.000 jih je že zaprtih, in priključenost na kanalizacijo v občini povečali na 98 odstotkov. Trenutno je v teku še 188 projektov gradnje omrežja in sočasne obnove cest, rok za črpanje sredstev EU pa se izteče z junijem 2026.

Število Ljubljančanov brez osebnega zdravnika se je po njegovih besedah v zadnjem času zelo zmanjšalo, pomanjkanje zdravnikov v Ljubljani pa da v medijih več ni na prvem mestu tudi zaradi 15 novih zdravnikov, štipendij za študente družinske medicine in mestnih stanovanj za zdravnike. Ponovil je, da Zdravstveni dom Ljubljana dela dobro. Kot velik uspeh letos je navedel odprtje centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov na Viču, med prihodnjimi večjimi projekti pa nova zdravstvena domova Jarše in Metelkova.

Janković ob tem kot odlično ocenjuje delovanje občine v prvih dveh letih trenutnega mandata. Tudi koalicijsko sodelovanje njegove liste z Gibanjem Svoboda ocenjuje kot odlično, delovali. Zavrača pa tudi očitke o neustreznem odnosu do mestne opozicije in omejevanju njene razprave v mestnem svetu. 

Opozicijski svetniki kritični 

Ljubljanski opozicijski mestni svetniki ob polovici mandata menijo, da župan Zoran Janković nadaljuje svojo preteklo politiko, v času županovanja pa da je izpopolnil mehanizme zlorabe demokracije, saj jim na sejah preprečuje razpravo. Med neuresničenimi projekti, ki jih je obljubil župan, so izpostavili atletski center in športni center Ilirija.

Vodja svetniškega kluba SDS Maruša Babnik je odnos župana predvsem do opozicije ocenila kot negativen. Spomnila je na prepoved razprave o kanalu C0, vsebinske predloge opozicije pa po njenih besedah ustavijo že mestni odbori in komisije. Ne strinja se tudi z imenovanjem "županovih mož in gospe" v nadzorne svete javnih podjetij. "Ocenjujem, da je to na nek način poplačilo za vse glasove za," je dejala za STA.

Babnik obljublja, da bodo v po novem štiričlanski svetniški skupini še naprej razpravljali v prid občanov in nasprotovali po njihovem mnenju nepremišljenim in predragim predlogom župana. Svetniško skupino SDS sta namreč v zadnjem obdobju zapustila svetnika Igor Horvat in Matjaž Vede, ki sta postala člana nove stranke Anžeta Logarja Demokrati.

"V Levici se nam zdi, da se župan iz mandata v mandat obnaša bolj šerifovsko in se vedno bolj ukvarja le z megalomanskimi projekti, kot sta kopališče Ilirija in Center Rog v prejšnjem mandatu."

Urška Honzak,
vodja svetniškega kluba Levice

Horvat je dejal, da ta mandat župana in mestnega sveta poteka kot prejšnji, saj je koalicija liste Zorana Jankovića in Gibanja Svobode tako močna, da brez težav izglasuje svoje projekte.

"V Levici se nam zdi, da se župan iz mandata v mandat obnaša bolj šerifovsko in se vedno bolj ukvarja le z megalomanskimi projekti, kot sta kopališče Ilirija in Center Rog v prejšnjem mandatu," pa meni vodja njihovega svetniškega kluba Urška Honzak. Po njenih besedah si župan v mestu gradi spomenike, s težavami navadnih meščanov pa se ne ukvarja.

Odsotnost vsebinskih razprav na sejah mestnega sveta žalosti tudi svetnico SLS Tino Bregant. "Zelo natančno vedo, kako določene projekte brez upoštevanja opozicijskih, tudi konstruktivnih, predlogov pripeljati do cilja," je poudarila. Meni še, da bi moral župan v drugi polovici mandata razmišljati v smeri prebivalcev Ljubljane in ne le kapitala.

V svojem prvem mandatu kot mestni svetnik je Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije) prepričan, da se župan in mestni svet ne lotevata pravih težav. "Korenitih sprememb, na primer na področju stanovanj, zdravstva in javnega prometa, se nismo zares dotaknili," opozarja.

Opozicijski svetniki so opozorili na velike zamude oziroma zamike večine projektov, ki jih je v preteklosti napovedal Janković. Med nedokončanimi izstopa trgovski del Stožic, zamude pri gradnji plinsko-parne enote, Atletski center Ljubljana in športni center Ilirija.