STA

 |  Politika

»Slovenija naj prekine vojaško sodelovanje z Izraelom«

Nevladne organizacije so se odzvale na novico, da naj bi Slovenija v prihodnjih letih kupila za 30 milijonov evrov izraelskega orožja.

Izraelska zastava, izobešena na poslopju stavbe slovenske vlade v času tretje vlade Janeza Janše

Izraelska zastava, izobešena na poslopju stavbe slovenske vlade v času tretje vlade Janeza Janše
© Luka Dakskobler

Gibanje za pravice Palestincev, organizacija Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut so vlado pozvali k uvedbi popolnega embarga na vojaško sodelovanje z Izraelom. S tem so se odzvali na novico, da naj bi Slovenija v prihodnjih letih kupila za 30 milijonov evrov izraelskega orožja. Poziv so predali ministrstvu za obrambo.

Pod poziv, ki so ga predstavniki omenjenih organizacij predali Morsu, so se podpisali še Zavod za kulturno raznolikost Open, Društvo Humanitas, Društvo organizacija za participatorno družbo in Pekarna Magdalenske mreže iz Maribora, je na novinarski konferenci pred poslopjem Morsa povedala Barbara Vodopivec iz Gibanja za pravice Palestincev.

Po njenih besedah vlada premierja Roberta Goloba z načrtovanim nakupom za 30 milijonov evrov izraelskega orožja v prihodnjih dveh letih, o katerem je konec novembra poročal časnik Delo, Izraelu sporoča, da se izvajanje genocida in hudodelstev splača, kot podpisnica konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pa ignorira svojo mednarodnopravno obveznost.

"Tudi če ima Slovenska vojska dolgoročne in srednjeročne programe svoje izgradnje in opremljanja, bi jih zaradi izraelskega genocida in mednarodnopravnih obveznosti Slovenije morala premisliti na novo," je dodala.

Iztok Šori z Mirovnega inštituta je opozoril na po njegovih besedah spregledan 124. člen slovenske ustave, ki pravi, da država pri zagotavljanju varnosti izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Vlado je pozval, naj nemudoma prične dosledno izvajati mirovno politiko, ki da edina zagotavlja boljšo prihodnost in ohranitev človeštva.

Med praktičnimi koraki v tej smeri je med drugim navedel vlaganje v strategije nenasilnega odpora, preusmeritev sredstev iz vojaškega proračuna v humanitarne in razvojne projekte, izvajanje mirovne diplomacije, naslavljanje vzrokov konfliktov, povečanje pomoči državam, kjer divjajo oboroženi konflikti ter krepitev podpore beguncem in žrtvam vojn.

Direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel je izpostavila razsežnost humanitarne krize v Gazi in domnevnih izraelskih zločinov. Izjave Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon, ki sta se javno večkrat zavzela za premirje in izrazila podporo uvedbi embarga na trgovanje z Izraelom, po njenih besedah niso dovolj. "Slovensko politiko ponovno pozivamo, da preide k dejanjem in konkretnim ukrepom," je poudarila.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.