Past omrežnin

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2022 energetsko revnih 62 tisoč gospodinjstev. V njih je živelo okoli 109 tisoč ljudi, skupni delež teh gospodinjstev je bil 7,2-odstoten. Statistika kaže, da se delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšuje, še vedno pa je velik. Zapišimo preprosteje, sto tisoč ljudi v Sloveniji pozimi zebe. Razlogov za energetsko revščino je več, najpogostejša sta neprimerno bivališče in finančna stiska.

Statistični uvod ima svoj smisel. V zadnjih tednih je Slovenijo pretresla, to mislimo dobesedno, razprava o pošasti nove metodologije izračuna omrežnin, dajatve, ki jo vsa gospodinjstva vede ali nevede že leta plačujejo kot del računov za porabo električne energije. Zaradi nove metodologije, katere izračun je bil znan dve leti vnaprej, o njej so potekali različna posvetovanja, pogajanja, sestanki, so se konec novembra zganili politika, gospodarska lobistična združenja, završala so družbena omrežja. Na koncu se je oglasila tudi vlada, za zdaj sicer ne tako, da bi metodologijo spremenila, saj ji to prepovedujejo zakonodaja in evropski predpisi, pač pa je podaljšala regulacijo cen električne energije. Z namenom, »da se računi ljudem ne bi povečali za 30 odstotkov,« kot je ob prikimavanju Levice in SD dejal predsednik vlade Robert Golob. Hkrati je napovedala poseben zakon, ki bo pomagal gospodarstvu, da se nekako pregrize skozi težko obdobje omrežninskega prehoda.

V resnici pa se je zgodila prevara. Ljudje so bili zavedeni. V javnosti je obveljalo, da bodo gospodinjstva plačevala več, kot so prej. Še najbolj naj bi trpeli tisti, ki se komaj prebijejo skozi mesec. Revni. A računi kažejo, da bo na letni ravni več kot 95 odstotkov odjemalcev plačevalo manj kakor doslej.

Agencija za energijo, ki jo vodi Duška Godina, je v torek odgovorila državnemu zboru, ki je od nje zahteval pojasnila. V odgovoru je poudarila, da je namen novega sistema večja pravičnost. »Če kateremu od odjemalcev damo neki odpustek pri plačevanju omrežnine,« tako je veljalo do zdaj, ko so gospodinjstva subvencionirala del stroškov za omrežnino velikim porabnikom, »bo to breme nosil nekdo drug.« Vsak odjemalec bo po novi metodologiji tako plačeval toliko stroškov za uporabo omrežja, kolikor jih s svojo uporabo dejansko povzroča. »S prevalitvijo bremen lastnikov sončnih elektrarn in industrije na ostale odjemalce tvegamo poglabljanje energetske revščine,« so še zapisali v agenciji.

»S prevalitvijo bremen lastnikov sončnih elektrarn in industrije na druge odjemalce tvegamo poglabljanje energetske revščine.«

Kaj to pomeni? Še pred meseci je bilo v sistemu veliko anomalij, te pa po zatrjevanju agencije novi način izračunavanja omrežnine odpravlja. Enočlansko gospodinjstvo, v takih živi veliko upokojencev, ki so se ogrevali na plin ali s pomočjo daljinskega ogrevanja, je tako v prejšnjem sistemu v povprečju plačevalo dvakrat več omrežnine kot tri- ali štiričlansko gospodinjstvo s sončno elektrarno in ugodnostjo net-meteringa. Poleg lastnikov sončnih elektrarn, za katere se bo, če v hiši nimajo savne in ogrevanega bazena, strošek ob oprostitvi prispevka za obnovljive vire skupno zvišal za nekaj evrov, je na račun gospodinjskih odjemalcev premalo plačeval del industrije. »Eden izmed pomembnih vidikov zelenega prehoda je,« so zapisali v agenciji, »da imajo od njega koristi vsi, tudi tisti, ki si zaradi energetske revščine ne morejo privoščiti naložb v energetsko učinkovitost ali pa naložb v naprave za proizvodnjo električne energije. Z dajanjem nedovoljenih odpustkov določenemu delu gospodarstva in lastnikom sončnih elektrarn pri plačevanju stroškov za uporabo omrežja bi ravnali v nasprotju z navedenimi načeli in le še poglabljali energetsko revščino.« Energetska revščina se ne odpravlja z regulacijami cen za vse, pač pa s subvencijami glede na premoženjsko stanje ali s pomočjo pri energetski sanaciji stavb.

»Že dolgo nisem slišal toliko laži kot ti dve uri,« je na nujni seji odbora za infrastrukturo poslancem pred ducatom dni zabrusil direktor Elesa Aleksander Mervar. Bo kar držalo. Res bi lahko Agencija za energijo ravnala drugače, res bi lahko vedela, da bo novi izračun omrežnine, še posebej v zimski sezoni, povzročil paniko. Vendar ni glavna težava v njej, živimo v državi, kjer se del gospodarstva ne želi odpovedati privilegijem, darilom, ki so jih razkrile zahteve zelenega prehoda. In če že razumemo industrialce, težje razumemo politike, ki z gesli o boju proti energetski revščini to revščino ohranjajo ali poglabljajo.