Letošnji november drugi najtoplejši doslej

To potrjuje pričakovanja, da bo letošnje leto najtoplejše v zgodovini in prvo leto z dvigom temperature nad 1,5 stopinje Celzija

Letošnji november je bil po podatkih službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus drugi najtoplejši na svetu po novembru 2023. To potrjuje pričakovanja, da bo letošnje leto najtoplejše v zgodovini in prvo leto z dvigom temperature nad 1,5 stopinje Celzija, so zapisali v danes objavljenem poročilu.

Povprečna globalna temperatura zraka je novembra znašala 14,10 stopinje Celzija, kar je 0,73 stopinje nad novembrskim povprečjem v obdobju 1991-2020.

Poleg tega je bila novembra temperatura 1,62 stopinje nad predindustrijsko ravnjo, pri čemer je bil prejšnji mesec 16. po vrsti v 17-mesečnem obdobju, v katerem je svetovna povprečna temperatura zraka presegla 1,5 stopinje nad predindustrijskim povprečjem.

Globalna povprečna temperatura v prvih enajstih mesecih letošnjega leta je bila za 0,72 stopinje višja od povprečja med letoma 1991 in 2020, kar je najvišja zabeležena vrednost za to obdobje in za 0,14 stopinje topleje kot v istem obdobju lani. To kaže, da bo leto 2024 najtoplejše leto doslej, so sporočili iz službe za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S).

V Evropi je bila povprečna temperatura novembra 5,14 stopinje, kar je 0,78 stopinje nad novembrskim povprečjem za obdobje 1991-2020, s čimer se ne uvršča med deset najtoplejših novembrov v Evropi. November 2015 je bil z 1,74 stopinje nad povprečjem sicer najtoplejši november doslej.

Zunaj Evrope so povprečje najbolj presegle temperature nad vzhodno Kanado ter osrednjim in vzhodnim delom ZDA, večjim delom Mehike, Maroka, severozahodne Afrike, Kitajske, Pakistana, večjim delom Sibirije in Avstralije.

"S podatki Copernicusa iz predzadnjega meseca v letu lahko zdaj z gotovostjo potrdimo, da bo leto 2024 najtoplejše leto v zgodovini in prvo nad 1,5 stopinje Celzija. To ne pomeni, da je bil pariški sporazum kršen, pomeni pa, da so ambiciozni podnebni ukrepi bolj nujni kot kdajkoli prej," je dejala namestnica direktorja C3S Samantha Burgess.

Pariški podnebni sporazum je bil sprejet decembra 2015, njegov poglavitni cilj pa je omejitev dviga globalne temperature pod mejo dveh stopinj Celzija.