Ali vlada sporoča, da preprečevanje korupcije ni med prioritetami?

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je poudaril, da je korupcija ena največjih groženj demokratičnemu razvoju in pravni državi

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je v poslanici ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji poudaril, da je korupcija ena največjih groženj demokratičnemu razvoju in pravni državi. Preprečevanje in odkrivanje korupcije sta težki nalogi, ki ju danes marsikje po svetu dodatno otežuje naraščajoči populizem.

Za kljubovanje temu trendu je nujen aktiven pristop politike, državne uprave oziroma celotnega javnega sektorja, gospodarstva, civilne družbe in medijev, je v poslanici poudaril Šumi. KPK ima kot vodilni organ na področju preprečevanja korupcije izjemno odgovorno vlogo, a boj proti korupciji ni delo posameznikov in ni delo enega samega državnega organa, je poudaril.

Dodal je, da KPK odloča na podlagi dokazov, ne pa na podlagi pričakovanj, namigovanj ali domnev. "Brez ustreznih dokazov in izpovedb prič kršitev ne moremo potrditi. In kljub poskusom posameznih medijskih diskreditacij, ki koristijo določenim političnim interesom, zakonitost, strokovnost in profesionalnost ostajajo temelj našega dela. Potrebujemo pa učinkovit sistem zaščite prijaviteljev, v katerem se bodo posamezniki počutili varno in se lažje odločili, da bodo kršitve naznanili pristojnim organom," je zapisal.

Brez celostnega pristopa in sistemskih sprememb na državni ravni na področju preprečevanja korupcije po Šumijevem mnenju ni mogoče pričakovati večjega napredka. Pri tem izpostavlja, da predlog nove resolucije o preprečevanju korupcije, ki jo je KPK oktobra 2023 poslala ministrstvu za pravosodje, vlada sploh še ni obravnavala. "Kaj s tem sporoča? Da preprečevanje korupcije ni med prioritetami?" se sprašuje.

"Pomembno je, da vsak izmed nas aktivno prispeva k boju proti korupciji z zavračanjem nepoštenih praks, prijavljanjem neetičnih dejanj ter vzgajanjem mladih generacij o vlogi in pomenu integritete. Hkrati pa pričakujemo in zahtevamo od odločevalcev, da preprečevanje korupcije postavijo med svoje prioritete. To si zaslužimo mi in to si zaslužijo prihodnje generacije."

Robert Šumi,
predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK)

KPK medtem sama dela, kar v tem okolju lahko in kar sme, je izpostavil. Letos se je KPK ukvarjala s prenovo novega Erarja, ki bo predvidoma zaživel v začetku 2025 in bo omogočal še boljši nadzor javnosti ter povečal transparentnost porabe javnih sredstev. "Transparentnost je namreč eden od temeljev za uspešnejše preprečevanje korupcije, saj omogoča večji nadzor, je pogoj za zaupanje v javne institucije ter spodbuja bolj učinkovito in odgovorno upravljanje javnega sektorja," je poudaril.

Pomembno pa je tudi izobraževanje, ozaveščanje o ustreznih ravnanjih, o pomenu integritete, etike in odgovornosti, je zatrdil. Danes KPK tako premierno predstavlja platformo spletna učilnica, s katero želijo omogočiti dostop do znanja o vseh protikorupcijskih institutih širši javnosti. Prejšnji teden so medtem predstavili poziv za uvedbo pooblaščencev za integriteto v institucijah javnega sektorja, je še zapisal Šumi.

"Pomembno je, da vsak izmed nas aktivno prispeva k boju proti korupciji z zavračanjem nepoštenih praks, prijavljanjem neetičnih dejanj ter vzgajanjem mladih generacij o vlogi in pomenu integritete. Hkrati pa pričakujemo in zahtevamo od odločevalcev, da preprečevanje korupcije postavijo med svoje prioritete. To si zaslužimo mi in to si zaslužijo prihodnje generacije," je zaključil.

Na mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december, se danes začenja teden preprečevanja korupcije. Vse do petka KPK pripravlja več dogodkov, osrednji bo četrtkova okrogla miza o izzivih pri izkoriščanju zakonskih lukenj.