»Izbrisani so slovenska zgodba o krivici oblasti«

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je priznanje za delo na področju človekovih pravic podelila izbrisanim

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je podelila priznanje za delo na področju človekovih pravic vsem izbrisanim. Ti so bili prisiljeni postati zagovorniki človekovih pravic, je dejala. Priznanje je prevzel predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević, ki je vlado pozval k sprejemu ustrezne zakonodaje.

"Izbrisani so slovenska zgodba, zgodba o arbitrarni in sistemski krivici oblasti, ki je hipoma črpala in izbrisala iz življenja Republike Slovenije celotno skupino ljudi," so navedli v utemeljitvi priznanja. Pojasnili so, da so si izbrisani s samoorganiziranostjo in vztrajnostjo sami uspeli zase izboriti spoštovanje človekovih pravic, za to pa so morali uporabiti vse domače in nato še mednarodne mehanizme za zaščito človekovih pravic. Boj izbrisanih pa je bil po njihovih navedbah "tudi boj za pravno državo, kjer se spoštujejo pravice vseh prebivalcev in prebivalk". Ta boj še vedno traja," so poudarili. Ob tem so dodali še, da lahko položaj izbrisanih lahko "razreši le zakon, ki bo dal pravno podlago nujnim ukrepom".

Predsednica republike je v nagovoru ob podelitvi priznanja na slovesnosti na današnji mednarodni dan človekovih pravic poudarila, da je slovenska država nastala prav na podlagi civilnodružbenih prizadevanj in legitimnih zahtev za človekove pravice in temeljne svoboščine. Pojasnila je, da se ljudje s človekovimi pravicami ukvarjajo na različne načine, mnogi se z njimi ukvarjajo profesionalno, nekateri po imenovanju v poslanstvo varuha človekovih pravic ali zagovornika načela enakosti, medtem ko nevladne organizacije podpirajo civilnodružbena hotenja in opozarjajo na kršitve, ki prizadenejo skupine, potisnjene na obrobje družbenega dogajanja. "Včasih pa so popolnoma običajni ljudje zaradi posebnih okoliščin prisiljeni, da postanejo zagovorniki človekovih pravic," je navedla.

Kot je pojasnila, med tokratnimi prejetimi predlogi za priznanje izstopata dva, in sicer delo aktivistov Anhovega, ki so se dolga leta borili proti azbestu v svojem okolju, ter delo izbrisanih, "ki so se desetletja borili ter se še borijo za pravico obstajati v naši državi".

Pirc Musar je kritična do tega "črnega madeža v slovenski zgodovini", povezanega z izbrisanimi. Ne razume, zakaj od vlade in od ministrstva za notranje zadeve ne dobijo odgovora na predlog zakona, ki bi sistemsko uredil položaj izbrisanih. Kot je napovedala, bo za vse, ki bodo ostali na cesti brez pravic, naredila enako, kot je naredila za izbrisanega, ki mu je po dveh letih bivanja v bolnišnici uredila stalno prebivališče v Sloveniji.

Izpostavila je, da se kljub opozorilom Sveta Evrope v Sloveniji "ne zganemo". "Nisem podelila te nagrade z nekim upanjem, da se bo morda v kratkem kaj spremenilo, žal vam moram povedati, da sem to upanje izgubila in mi je hudo," je dejala. Je pa podelitev nagrade kljub vsemu še en poskus v smer, da bo vlada "končno spravila s sveta to veliko črno packo, najhujšo kršitev človekovih pravic v zgodovini Republike Slovenije".

Po besedah Beširevića gre za priznanje, da so se borili za pravo stvar. Poudaril je, da priznanje ni samo stvar enega društva, temveč slehernega izbrisanega. "To je tudi priznanje za vse tiste, ki ste nas podpirali dolgih 22 let našega boja," je dejal in izpostavil nekatere nevladne organizacije.

"To priznanje naj nam bo v spodbudo za naprej, kajti izbrisa še ni konec, pravice izbrisanih še niso urejene. V Sloveniji imamo še izbrisane, ki so brez statusa. Da bi uredili te njihove pravice, je potreben zakon," je poudaril Beširević. Predsednici republike se je zahvalil za pobudo v zvezi z osnutkom zakona, ki so ga pripravili skupaj z nevladnimi organizacijami, in vlado pozval, naj ga sprejme in konča "to kalvarijo z izbrisanimi".

Po njegovih besedah so izbrisani v letih boja pretrpeli marsikaj, tudi grožnje, ponižanje in pljuvanje. "Ampak nismo se dali in se še zdaj borimo in ne bomo nehali, dokler bo sleherni izbrisan v Sloveniji," je poudaril. Spomnil je tudi na nekatere pokojne aktiviste.

Častni govorec na prireditvi v predsedniški palači Matjaž Hanžek, ki je bil varuh človekovih pravic v letih od 2001 do 2007, je spomnil, da je bila ena prvih človekoljubnih potez slovenske politike dogovor o podelitvi državljanstva vsem stalnim prebivalcem s koreninami v drugih republikah Jugoslavije. "A nikoli ni bil izpolnjen, nasprotno, prišlo je do izbrisa, birokratske usmrtitve več kot 25.000 ljudi," je opozoril.

Po njegovih besedah se podobno z zaničevanjem soočajo tudi Romi. Hanžku se zdi, da se z njimi pogovarja le policija, "za vse druge pa so le nadležen problem, ki bi ga najraje ne videli". "Kraja krompirja na njivi je postala največji družbeni in varnostni problem, saj je milijardni korupcijski kriminal, kot kaže, manj pomemben," je dejal.

Po Hanžkovih besedah je ključnega pomena, ali tudi člane skupnosti, ki jih imamo za drugačne, smatramo za ljudi, s katerimi skupaj ustvarjamo in si delimo blaginjo, ali pa ljudi, ki kakorkoli odstopajo od večinskih standardov, dojemamo le kot oviro v lastnem napredku. Hanžek je kritičen do take kulture izključevanja, zavzema se za vključujočo družbo.