Nam res ni mar?

Novinarka Monika Weiss je temeljito predstavila probleme slabega zraka v naših mestih in njihove glavne onesnaževalce ter kakšna so bila dosedanja prizadevanja za izboljšanje zraka. Zanimivo je primerjanje stanja onesnaženosti zraka, ki ga je opravila Evropska agencija za okolje in ki je stanje kakovosti zraka v Ljubljani uvrstila med najslabša mesta v Evropi. Še bolj je zanimivo primerjati skromna prizadevanja za izboljšanje stanja v naših mestih s prizadevanji drugod po Evropi. Delo je 7. decembra objavilo globalni pregled, ki ga je pripravila analitična enota The Economist Inteligence Unit pod naslovom Deset poslovnih trendov v letu 2025 in napovedi za 15 gospodarskih panog. V delu, ki se nanaša na prizadevanje za izboljšanje zraka v mestih, je navedeno: »Norveška želi do leta 2025 prva doseči, da bodo vsi novi avtomobili brez emisij, vendar ta cilj ne bo veljal za dostavna vozila … EU je uvedbo standarda euro7 preložila na leto 2028. Kljub temu bodo avtomobili z bencinskim in dizelskim motorjem naleteli na ovire: vse več mest bo namreč uvajalo območja z ničelnimi emisijami. Stockholm bo prvi, ki bo v središču mesta prepovedal vožnjo z vozili na fosilna goriva«.

Te napovedi kar same od sebe postavljajo vprašanje, kaj se pa predvideva v našem najlepšem mestu na svetu v Ljubljani, da bo tudi najbolj zdravo mesto? Žal so predvidevanja slaba. Denimo, ali bo predvidena izgradnja garaže pod mestnim trgom zmanjšala cestni promet po središču mesta? Seveda ne, povečala ga bo in s tem poslabšala zrak v Ljubljani. Proti garaži so se že izrekli različni strokovnjaki. Nazadnje se je izrekla proti gradnji tudi Ljubljanska škofija. Toda zaenkrat Ljubljanski župan Zoran Janković vztraja pri izgradnji.

Ljubljani pa grozi še druga škodljiva odločitev, ki bo prispevala k še večjemu cestnemu prometu. V načrtu je izgradnja dodatnih pasov na vpadnicah avtocest v Ljubljano. Za to so se odločili čeprav tuje izkušnje kažejo, da s tem le kratkotrajno izboljšajo pretočnost prometa, trajno pa povečajo cestni promet. Dogaja se to: ko je boljša pretočnost prometa, začnejo uporabljati osebni avto še tisti, ki ga doslej niso. Razen tega nakupi avtomobilov z notranjim izgorevanjem še vedno naraščajo in prihajajo vedno nove generacije voznikov. To seveda pomeni več cestnega prometa v Ljubljani in s tem v zvezi še poslabšanje kakovosti zraka v Ljubljani.

Kot je že v članku omenjeno, ni učinkovitih ukrepov za zmanjšanje osebnega prometa. Žalostno je, kljub velikemu govorjenju, kako je potrebno krepiti javni promet, nismo uspeli doseči, da bi javni promet naraščal stalno iz leta v leto. V posmeh temu smo ustanovili podjetje za koordinacijo javnega prometa in s tem dosegli, da še nikoli ni bilo takšne zmešnjave pri prevozu potnikov, kot je bila letos. Ob tem sem se spomnil razgovora z železničarjem v informacijski pisarni. Vprašal sem ga, zakaj so vozni redi tako nepraktično postavljeni. Bil je kratek: izgleda, da ga pišejo tisti, ki se ne vozijo z vlaki. Zato bi najbrž lahko dodal: koordinacijo javnega potniškega prometa opravljajo tisti, ki javnega prometa ne uporabljajo. Te službe pa niso dobili zato, ker so strokovnjaki na tem področju, pač pa zato, ker imajo dobre strankarske prijatelje. Kot je pogosto pri zaposlovanju v državni upravi.