Kdo zna noč temno razjasnit?

Koroška hiša Pri lipi
Mariborska cesta 12, Muta
Tel.: 041 722 091
Koroška hiša se polni predvsem (ne pa izključno) ob koncih tedna, vsekakor jo je pred obiskom dobro poklicati in se napovedati – mi smo do malice prišli tudi v sredo zvečer.

Ambient:
gostilna z opremo, dodatki in posodjem izkazuje strast do preteklih obdobij in dovolj okusa, da reči ne zaidejo v kič; na ozvočenju je bila fletna zbirka slovenskih popevk

Napitki:
domači šnopci za otvoritev, nato pa suha Valentanova bela zvrst (in polsladki renec) ter Bizjakov cabernet sauvignon

Vegetacija:
po vnaprejšnjem dogovoru lahko mizico ojačajo še s kakšno nemesno rečjo

Dostopnost:
parkirišče je ob gostilni, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
vsi štruklji
mežerli
posodje & vajb

Ne tako fino:
prehladni grumpi (in še kaj)

Tovsti grumpi z opremo so stali 14,9, kolekcija štirih glavnih jedi s prilogami 27,8, ajdovi štruklji z bučnim sladoledom pa 6,7 evra.

»A lahko gremo naslednjič poleti, da bomo videli še kaj drugega kot temno črno temo?« je bil na pontonski šikani pred odcepom za Dravograd že rahlo siten Konzumov organizator spremljevalnega programa, ki tokrat inšpektorjem na poti dejansko ni imel kaj pokazati, saj smo se odpravili v temi in se v temi tudi vrnili. Bukoličnost onega dela Koroške, ki leži ob Dravi, je tako ostala očem skrita, je pa res, da smo mogoče prav zato na destinaciji še s toliko večjo andohtjo napadli tipično koroško košto.

S šefico Koroške hiše Pri lipi smo namreč že med telefonskim dogovarjanjem vložili kvizka in ponujeno skuto z bučnim oljem pod nujno zamenjali s tovstimi grumpi. Gre za precej velike kose počasi pečenega svinjskega flama, ki jih Pri lipi opremijo s pestrim naborom dodatkov: epskim frišno pečenim rženim in belim kruhom, gajstnim hrenom z jabolki, trdo kuhanim jajcem, vloženo papriko in kumaricami, pikantnim mladim sirom in malimi odmerki marmeladk, med katerimi je izstopala z rožmarinom odišavljena melancanova. Celoten paket bi bil še za dve stopnji boljši, ako bi grumpi pred nas prišli topli in tako tudi mehkejši in sočnejši.

Sezonska temperaturna zagata je prav tako zavdajala glavni točki večera, ki ji Pri lipi pravijo Mizica pogrne se in izgleda tako, da na mizo naenkrat prinesejo štiri glavne jedi in priloge zanje. To je sicer super prikladno in družabno, a zadnja reč, ki se je jedec loti – v našem primeru je bil to lepo zmehčan jelen v rahlo off sadni omaki –, je že ždela na meji med mlačnostjo in hladovino. Sicer pa lahko pohvalimo marsikaj: okusne in sočne mežerle na z bučnim oljem zabeljeni krompirjevi solati, hrustljavo ocvrte kose v koruzni moki paniranega fileja postrvi, vrhunske, z mojstrsko roko picajzlasto zarolane sirove in koprivove štruklje, pa tudi (suho) sadne ibunge: pečene hruške in jabolka z brusnično omako ter slivovo omako, ki so jo stregli ob za en ali dva cka preveč (kakopak) pečeni svinjski ribici. Nasploh smo v celotnem scenosledu pogrešali kaj res frišnega in sočnega – drži, da je zima, ampak kakšna glava tife (Korošci že vejo!) ali pa talar župe bi lahko zamenjal katero od reči na bogato obloženi mizi.

S kombinacijo še enih – tokrat ajdovih z orehi – epskih štrukljev in z bučnim oljem in semeni ojačanega sladoleda smo čisto zadovoljni – pa čeprav ves čas v temi – sklenili še eno konzumsko letino. Če se po zadnji letošnji odpravi poznajo naslednje, smo lahko kar mirni. Srečno in okusno vsem!