Rekviem za tržnico?

Pozitivno presenečena sem prebrala javno pismo arhitekta, prof. Janeza Suhadolca, ki opisuje primerjave mestnih ureditev tržnih prostorov v nekaterih znamenitih mestih, pa tudi sicer odnos do nepremične kulturne dediščine, njenega uničenja ali ohranjanja. Posebej ga je zmotilo spreminjanje Kongresnega trga z izgradnjo garažne hiše pod njim, in z ureditvijo odprtega prostora nad njo, po vzoru, modelu in načrtu znamenitega arhitekta Plečnika, ki si je sicer s svojimi zamislimi in realizacijami prislužil nominacijo za vpis na seznam UNESCO zaščite. Ta sicer pod strogimi pogoji ščiti obstoječe ureditve nepremične dediščine, ki morajo biti dovolj dobro ohranjene in vzdrževane v ustreznih vsebinah in v duhu osnovne idejne ureditve, s primernim programom nadaljnje rabe. Primer Kongresnega trga je z obsežno novogradnjo pod njim gradbeno tehnično gledano sedaj kvečjemu samo na novo zgrajena replika podobe zunanjega izgleda originala. Vendar »replika« samo zgornjega nivoja pojavnosti, ne pa arhitekturnega objekta v svoji izvirni originalni pojavnosti (funkciji in podobi). Zgovoren primer je Plečnikov stadion, ki ga strokovna skupina za nominacijo za UNESCO zaščito ni uvrstila med zbrana Plečnikova dela prav zato, ker je neprimerno vzdrževan, predvsem pa zaradi dejstva, da je njegova pričakovana preobrazba glede na s strani Plečnika načrtovano pomenila preveliko odstopanje od osnovnega mojstrovega projekta in njegove realizacije. Okoli njega in pod njim so bile namreč načrtovane nove etaže za podzemni novi program, vse skupaj s streho v obliki ravnega platoja, opremljeno s športno površino za rabo stadiona, in dvignjeno nad sedanjo terensko ureditev za par metrov (!?), ter s celo skupino novih nadzemnih stavb v okolici.

Kongresni trg kot del urbane poteze »kopenska os ( Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda)« je kljub vsemu uspel pridobiti uvrstitev na Unescov seznam v sklopu »Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka«. Tolmačenje zaščite: Med spomenike in območja, pomembna za vso človeštvo, se odslej uvrščajo dela, ki sestavljajo spomeniško območje, nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat arhitektovih intervencij v mestno tkivo Ljubljane. Pri snovanju intervencij je izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki jo danes imenujemo tudi »Plečnikova Ljubljana«. https://www.gov. si/novice/2021-07-28-izbrana-plecnikova-dela-v-ljubljani-vpisana-na-seznam-svetovne-dediscine/ Ni znano, da bi sicer UNESCO sedanje novogradnje po starih načrtovanjih umeščal med varovane grajene nepremičnine.

V primeru Kongresnega trga – strehe nad podzemno garažo – gre najmanj za »deljeno avtorstvo arhitekture«, saj garažne hiše in njegove strehe – trga nad njo - ni načrtoval Plečnik, pač pa je ta gradnja danes rezultat dela druge načrtovalske ekipe, z uvedbo »replike« mojstrovega oblikovanja – kolikor toliko.

V stroki veljajo pravila načrtovanja, dovoljevanja in evidentiranja gradenj na, nad in pod terenom. Veljajo tudi strokovni predpisi, ki razvrščajo vrste objektov na »stavbe« in na »gradbeno-inženirske objekte«. Kaj se uvršča med stavbe in kako se te razvršča med sabo je pa tudi opredeljeno (po mednarodno veljavnih klasifikacijah). Vsekakor »trg« in »podzemna garaža« nista uvrščena v iste razrede vrst klasifikacij. Trenutno veljavna Uredba o razvrščanju objektov Uradni list RS, št. 96/22 določa takole: CC-SI 1 Stavbe, 12 Ne-stanovanjske stavbe, 124 Stavbe za promet ipd.; ter CC-SI 2 Gradbeni inženirski objekti, na primer 21121 Lokalne ceste in javne poti (vključno javni trgi kot terenske ureditve), ipd.

Ob bok temu veljajo še določila Stvarno-pravnega zakonika, ki nedvoumno določajo, kaj je posamezna nepremičnina: namreč zemljišče z objekti na, nad ali pod površino evidentiranega zemljišča; to pomeni enovito identifikacijo v javnih evidencah (v katastrih in v Zemljiški knjigi). Primer Trga republike bi moral biti jasna šola, kaj se dogodi, če se nerazumno opredeljuje, kaj se v resnici v prostoru dogaja in zgradi – šele sodišče je razsodilo, da gre za enotni podzemni objekt s streho kot parterno ureditvijo za javne potrebe v tlakovani izvedbi (povozni in pohodni).

Podzemne stavbe se začne graditi pri temeljih in končajo s streho - oziroma po novem pri podzemnih gradnjah tudi obrnjeno – vsekakor na parceli nastane »stavba« (objekt, v katerega se lahko vstopi) z dnom in s streho, to pa nekdo načrtuje, in se potem zgradi. V nobenem primeru od obravnavanih novih posegov v prostor pa to ni bil mojster Plečnik, ki ga tudi »avtorsko« ščiti režim varovanja.

Enako velja tudi za urejanje javnega prostora Tržnice in gradnjo garažne hiše pod njo, kot resne grožnje vplivnemu območju Plečnikove gradnje in varovani okolici.

Vse tukaj opisane »tehnikalije«, ki jih arhitekt Janez Suhadolc bolj enostavno in poljudno ter urbano-konceptualno opiše kot neskladje med pod-zidanimi trgi in naravnimi terensko urejenimi trgi, bi morale biti še kako poznane tudi službam, ki o vsem odločajo in dajejo soglasja. Ena od njih s pomembno vlogo varstva je ZVKDS, ki vedno pogosteje popušča in dovoljuje vsa mogoča repliciranja, še bolj pa fizično in funkcionalno spreminjanje sicer zaščitenih prostorov in objektov.

Taka primera sta vsaj dva: Plečnikov stadion ter Bloudkovo Kopališče Ilirija, kjer je rezultat skromna replika skromnega delčka celotnega zaščitenega grajenega prostora (torej varovane ne-stavbe ter drugi objekti in naprave, vključno bazen, ki spadajo v ločeno kategorijo, so iz varstvenih pogojev v celoti izpadli).