20. 1. 2025 | Svet
Slovenka bo znova prva dama ZDA
Melania Trump se vrača v Belo hišo
Melania Trump
© Flickr
V Sloveniji rojena Melania Trump, soproga novega predsednika ZDA Donalda Trumpa, bo po njegovi današnji inavguraciji drugič postala prva dama ZDA. Med Trumpovim prvim mandatom se je v večji meri izogibala pozornosti ameriške javnosti, raje kot s politiko pa se ukvarja z vzgojo danes 18-letnega sina Barrona.
Melania Trump se je rodila aprila 1970 v Sevnici kot Melanija Knavs. V srednji šoli je že pri 16 letih začela uspešno kariero fotomodela in jo nadaljevala med študijem arhitekture v Ljubljani, ki ga sicer ni zaključila. Ko je bila stara 18 let, je že delala v Milanu, kasneje tudi v Parizu, nato je leta 1996 odšla v New York.
Še pred selitvijo v ZDA je svoj priimek spremenila v Knauss - menda zato, ker je bilo svoje poreklo enostavneje razlagati kot avstrijsko. Slovenija namreč v svetovni javnosti v 90. letih prejšnjega stoletja - razen v povezavi z vojnami na Balkanu - ni bila prav dobro poznana.
Na eni od zabav newyorškega tedna mode je Melanija leta 1998 naletela na Donalda Trumpa, ki je bil takrat v New Yorku in v ameriški javnosti zelo znan kot poslovnež in javna osebnost - med drugim je slovel po lastništvu lepotnih tekmovanj, kasneje pa tudi kot voditelj resničnostne oddaje Vajenec.
Kmalu po prvem srečanju sta začela razmerje, januarja 2005 pa sta se poročila v Palm Beachu na Floridi. Sprejem na Trumpovem razkošnem posestvu Mar-a-Lago je pritegnil številne znane ameriške politike, športnike in slavne medijske osebnosti.
Melania, čeprav se drži bolj ali manj stran od slovenske skupnosti ali organizacij v ZDA, tudi po poroki in pridobitvi ameriškega državljanstva nikoli ni skrivala svojega porekla. Tudi v času predvolilne kampanje pred Trumpovim prvim mandatom je večkrat poudarila, da prihaja iz "lepe Slovenije".
S sinom Barronom, ki se je zakoncema Trump rodil leta 2006, naj bi govorila slovensko. Barron naj bi slovensko govoril tudi s starima staršema, Melaniinim očetom Viktorjem in lani umrlo materjo Amalijo, ki sta živela na Trumpovem posestvu na Floridi.
Po Trumpovi presenetljivi zmagi na volitvah leta 2016 je postala prva dama ZDA in hkrati druga ameriška prva dama, ki ni bila rojena v ZDA, po Louise Adams v začetku 19. stoletja, ki se je rodila v Londonu.
Melania se je kot prva dama za razliko od večine svojih predhodnic izogibala pozornosti ameriške javnosti in se bolj osredotočala na svojo družino, zlasti na danes 18-letnega sina Barrona.
Tudi po selitvi v Belo hišo večino časa preživela v zasebnih prostorih
Nekaj prahu je dvignila tudi z odločitvijo, da se ne bo preselila v Belo hišo, kot je običajno za družinske člane predsednika ZDA ob prevzemu mandata, temveč je skupaj s sinom skoraj pol leta ostala v New Yorku. S tem je sprožila ugibanja, da bo del dolžnosti prve dame prepustila Trumpovi hčeri iz prvega zakona Ivanki.
Tudi po selitvi v Belo hišo je Melania večino časa preživela v zasebnih prostorih in od tam vodila svoje osebje Bele hiše.
V drugem letu Trumpovega mandata je izbruhnil škandal, potem ko so Donalda Trumpa obtožili, da je imel zunajzakonsko razmerje s pornografsko igralko Stormy Daniels. Afera močno odmeva še danes, saj se je Trump lani znašel pred sodiščem zaradi obtožb o ponarejanju dokumentov v zvezi s plačilom pornografski igralki v zameno za molk o spolnem odnosu. Sodišče mu je v začetku meseca izreklo t. i. brezpogojni odpust, kar pomeni, da jo je odnesel brez kazni.
V začetku leta 2018 je ob tem na dan prišlo še več obtožb o Trumpovih zunajzakonskih razmerjih, kar naj bi povzročilo ohladitev odnosov med Melanio in njenim soprogom. Takrat se je začela še redkeje pojavljati v javnosti in je odpovedala udeležbo na več dogodkih, ki naj bi se jih udeležila skupaj z možem.
Melania je bila sicer predvsem proti koncu Trumpovega prvega mandata med redkimi v Beli hiši, ki niso bili tarča njegovih kritik in izrazov nezaupanja. Več kritik pa je kot prva dama požela v ameriški javnosti, med drugim zaradi nekaj nerodnosti ob javnih nastopih in siceršnje splošne odsotnosti.
Po porazu svojega soproga na predsedniških volitvah leta 2020 je sicer javno podprla njegove izjave o ukradenih volitvah, vendar pa se je kmalu vrnila v Mar-a-Lago, kjer se je še naprej izogibala pozornosti javnosti.
Tega se je držala tudi kasneje, medtem ko je bil Trump v preteklih štirih letih ves čas pod drobnogledom medijev in tudi sodišč - vpleten je bil namreč v več odmevnih sodnih procesov, med drugim zaradi obtožb o poskusih sprevračanja izida volitev, ponarejanju poslovne dokumentacije in ponarejanju dokumentov v zvezi s plačilom Stormy Daniels za spolni odnos.
Melania, ki naj bi imela slovensko in ameriško državljanstvo, ni sodelovala niti v njegovi lanski predvolilni kampanji, z izjemo izjave po poskusu atentata na Trumpa sredi julija in kasnejšem nastopu na republikanski nacionalni konvenciji, na kateri pa v nasprotju s tradicijo ni imela govora.
Z današnjo inavguracijo novega predsednika bo Melania Trump znova postala prva dama ZDA in hkrati prva po Frances Cleveland, ki bo ta "položaj" zasedala dvakrat, toda ne zaporedoma.
Kljub drugačnim ugibanjem pa se, kot je pred dnevi povedala v pogovoru za televizijo Fox, namerava preseliti v Belo hišo. Bo pa ob tem živela tudi v New Yorku, kjer študira Barron, in na Floridi.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.