Trumpova »zlata doba Amerike«

Donald Trump prisegel kot 47. predsednik ZDA in obljubil, da bo Ameriko postavil na prvo mesto

Donald Trump je danes prisegel kot 47. predsednik ZDA. V govoru po inavguraciji je napovedal zlato dobo Amerike in vrsto ukrepov, med njimi izgon milijonov priseljencev, prevzem nadzora nad Panamskim prekopom in povišanje carin na uvoz. Kritičen je bil do vlade predhodnika Joeja Bidna, ki jo je označil za radikalno in skorumpirano.

V kongresni palači v Washingtonu, kamor so zaradi nizkih temperatur prestavili slovesnost ob inavguraciji, je najprej prisegel novi podpredsednik JD Vance, nato pa Donald Trump. Poleg Bidna so bili med prisotnimi tudi ostali še živeči nekdanji predsedniki - Barack Obama, George Bush mlajši in Bill Clinton.

V slavnostnem govoru ob inavguraciji je Trump dejal, da se začenja zlata doba Amerike. Po njegovih besedah bodo ZDA odslej cvetele in uživale spoštovanje. "Ameriko bom preprosto postavil na prvo mesto," je poudaril.

Izgnal bo na milijone priseljencev in razglasil izredne razmere na južni meji

Ob tem je napovedal vrsto ukrepov, začenši z izgonom milijonov priseljencev, razglasitvijo izrednih razmer na meji z Mehiko in napotitvijo vojske na območje. Kot je dejal, bodo ZDA pod njegovim vodstvom odstopile od pariškega podnebnega sporazuma, Mehiški zaliv preimenovale v Ameriški in prevzele nadzor nad Panamskim prekopom.

Trump je napovedal tudi povišanje carin na uvoz ter krepitev pridobivanja nafte in zemeljskega plina na ameriških tleh. Po njegovih besedah bodo ZDA spet postale rastoča država, ki širi svoje ozemlje in bo svojo zastavo izobesila tudi na Marsu.

Ob tem je ostro kritiziral Bidnovo vlado. Označil jo je za radikalno in skorumpirano in jo obtožil, da je od državljanov iztiskala moč in bogastvo, obenem pa uničevala stebre ameriške družbe, vključno s svobodo govora. Poudaril je, da bo njegova vlada za razliko od prejšnje priznavala le dva spola, moškega in žensko.

Že pred inavguracijo je Trump napovedal podpis več kot 200 izvršnih odredb, med njimi številnih pravno zavezujočih izvršnih ukazov, ki jih lahko sprejme mimo kongresa.

Z njimi naj bi med drugim ukinil pravico do azila, razglasil izredne razmere na meji z Mehiko, odpravil pravico do državljanstva z rojstvom v ZDA, "ustavil cenzuro in povrnil svobodo govora" ter odpravil zvezne programe raznolikosti, pravičnosti in vključevanja.

Izdal naj bi tudi ukaz o ponovnem zagonu gradnje ograje na meji z Mehiko, v okviru boja proti nezakonitim migracijam pa več tolp in kartelov v latinskoameriških državah razglasil za teroristične organizacije.

Pričakuje se, da bodo nekatere od ukazov kasneje izpodbijali na sodišču, kar se je zgodilo že v času prvega Trumpovega mandata med letoma 2017 in 2021, ko jih je republikanec podpisal 220.

Čestital mu je tudi Robert Golob

Kmalu po Trumpovi prisegi so se iz Evrope in sveta zvrstile številne čestitke. Voditelji institucij EU so zapisali, da se veselijo sodelovanja z njim pri reševanju globalnih izzivov. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je menil, da se bodo z vrnitvijo Trumpa v Belo hišo zvišali izdatki zaveznic za obrambo.

Nemški kancler Olaf Scholz je ob čestitki poudaril, da je cilj nemške politike vselej dober čezatlantski odnos. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je napovedal, da najboljši dnevi izraelsko-ameriških odnosov šele prihajajo, pri čemer je pohvalil Trumpovo proizraelsko politiko v prvem mandatu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob čestitki dejal, da vrnitev Trumpa v Belo hišo pomeni priložnost za pravičen mir v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je novemu predsedniku ZDA čestital že pred prisego, pa je izrazil pripravljenost na dialog glede Ukrajine.

Do Trumpovih načrtov glede ostrejše migracijske politike je bil medtem danes kritičen papež Frančišek. Morebitne množične deportacije nezakonitih priseljencev je označil za sramoten načrt, saj da bodo zanje plačevali ubogi reveži, ki nimajo ničesar.

Trumpu je čestital tudi premier Robert Golob, ki je izrazil željo po nadgradnji dvostranskih odnosov z ZDA in utrditvi čezatlantskega partnerstva, rekoč da se lahko EU in ZDA le skupaj zoperstavljata aktualnim globalnim izzivom.

Inavguracije so se udeležili številni znani obrazi, med njimi milijarder in Trumpov tesen sodelavec Elon Musk, ustanovitelj Amazona Jeff Bezos, generalni direktor Googla Sundar Pichai, ustanovitelj Mete Mark Zuckerberg in predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino.

Čeprav je inavguracija predsednika tradicionalno ameriški notranjepolitični dogodek, je Trump v nasprotju s tradicijo nanj povabil tudi več tujih voditeljev in desnih politikov z vseh celin.

Dogodka so se tako udeležili tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, nekdanji britanski premier Boris Johnson, delegacija skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) pod vodstvom Tina Chrupalle, britanski populistični politik Nigel Farage, francoski skrajno desni politik Eric Zemmour, nekdanji poljski premier Mateusz Morawiecki in argentinski predsednik Javier Milei.

Povabljen je bil tudi kitajski predsednik Xi Jinping, vendar se slovesnosti v ameriški prestolnici ni udeležil. Namesto njega je sicer v Washington pripotoval podpredsednik Han Zheng, ki se je v nedeljo tudi sestal z Vanceom in Muskom.

Prisotni so bili tudi člani Trumpove družine - poleg soproge Melanie še hči Ivanka Trump in njen mož Jared Kushner, sinovi Eric, Donald mlajši in Barron, ter Melanijin oče Viktor Knavs.

4XOstVmSjf8

xBdQr4QtogM