Prehrana starostnikov

Informacija o prodaji domov za starejše tujcem seveda ni novica, kot ni novica, da je lokalna kuhinja v teh domovih okrnjena, saj se hrano kuha na drugi lokaciji. To je neprimerno in po mojem mnenju celo žaljivo do ljudi, čeprav ne protestirajo. Dobro vemo kako je s starejšimi. Hitro se prilagodijo, nočejo biti v breme, so skromni, tihi in vse prenesejo. Nekateri pa vseeno pravijo, da so jih močno ponižali, saj niti toliko niso več vredni, da bi imeli svojo kuhinjo. Hrana se pripravlja dislocirano, k njim pride z drugega konca države, skuhana, kot je pač skuhana, ohlajena in spet pogreta. Lastniki to, po vsej verjetnosti, ne smatrajo za pomembno, saj jim je bolj pomemben zaslužek kot dobrobit starejših, pa še kuharic ni potrebno plačevati. Sploh, kako neki nekomu pade na misel, da proda dom z ljudmi vred? So tudi starejši ljudje postali tržno blago in zakaj se tujcu splača, nam pa ne? Kako je s plačami zaposlenih, so morda evropske, če delajo pri tujcu? Vprašljivo je tudi, kako je z ostalo hrano, ki jo pripravljajo ljudem … zajtrk, malice, večerja … kje jo pripravljajo, jo tudi vozijo na desetine kilometrov okrog? Hrana/kosila naj bi bila do regeneracije na hladnem in se pred jedjo pogrela. Upati je, da so vsaj temperature prave in da ni mikrobiološko nevarna.

Standardi in normativi so glede tega sicer precej zastareli, vendar se da vseeno iz njih razbrati, da stremijo k spoštovanju človekovih pravic in ohranjanju dostojanstva. Kako je v resnici ne ugotavlja nihče niti tega ni počel doslej. Ne ve, se ali jedo zdravo ali pomije. Odgovorni večkrat zagotavljajo, da so živila izbrana po predpisih, jedi zdrave, organsko ustrezne, lokalnega izvora, da tudi oni jedo enako kot varovanci. Uf, to pa je referenca! Nikoli pa ne omenjajo tistih hitrih rešitev, ki se jih menda mnogokrat poslužujejo, da si s tem olajšajo delo in pridobijo čas. Industrijsko predelana hrana - konzerve in drugi trajni izdelki, na hitro naročeni piščanci iz nizkocenovnih trgovin, ki niso ravno prvovrstna izbira, se marsikje znajdejo na krožnikih.

Industrijsko predelane hrane ljudje v domovih pojedo preveč. Med živili je mnogo neustreznega, kar starejši sploh ne bi smeli zaužiti, posebno tisti, ki večino časa ležijo ali so nepokretni. Ve se, da je precej hrane neprimerne, da je celo škodljiva za organizem, posebno star, ve se tudi, da imajo ljudje posledično slabšo prebavo in morajo redno jemati odvajala, včasih pristanejo zaradi tega celo v bolnišnici.

Pa nikomur mar. Starejše se mnogokje smatra za nekaj nadležnega, sivega, sitnega, zato njihovi hrani ne posvečajo bistvene pozornosti. Ni pomembno, kje se kupuje, kaj se kupuje, kje se pripravljajo obroki in kdo jih zaužije. To je žalostno dejstvo, ki ga odgovorni spretno skrivajo in na vse pretege zatrjujejo, da vso kupljeno hrano temeljito pregledajo in vsako nepravilnost takoj prijavijo ali celo zavrnejo dostavljeno. Bolj znanstvena fantastika kot realnost. Zanimivo bi bilo vedeti, kako opravijo pregled in kdo je tisti, ki zlahka ugotovi, ali je primerna ali je iz ekološke njive ali tiste, ki jo zalivajo z gnojnico ali pa je bila morda pol leta v nekem skladišču … Konkretna opozorila so bila objavljena že pred šestimi leti, a danes marsikje še vedno delajo, kot so navajeni. Objavljeni jedilniki domov za starejše izgledajo slastno, natančen pogled pa obelodani vse, česar se ljudem, ki se bližajo stotici, ne bi smelo servirati, sploh pa ne pogosto (pire iz vrečke, jajca v prahu, cvetača v solati iz pločevinke, pesa ravno tako, razne salame, mastne klobase, beli kruh, umetne omake, ostanke kosil, … ) Kliče se državo, nutricioniste, strokovnjake za prehrano, inštitut za varovanje zdravja, nenazadnje tudi varuha človekovih pravic. Poskrbite, da bodo ljudje jedli dobro, raznoliko, kulturno in po željah!