Dobrodošli v svetu trumpizma

V drugo je Donald Trump še močnejši. Ima popolno podporo republikancev, naklonjeno mu je tudi rekordno veliko volivcev.

Novi ameriški predsednik Donald Trump je takoj po slovesni prisegi, takoj po inavguraciji storil natančno to, kar je napovedal. Postal je »diktator za en dan«, podpisal je množico izvršnih ukazov. Bilo jih je toliko, da jim je bilo težko slediti. Kar je stara taktika. Politični prostor preplaviš s toliko ukazi, uredbami, odločitvami, napovedmi, da je težko najti tiste, ki so res pomembni.

Kaj je torej storil Trump? Ukazal je pomilostitev napadalcev na Kapitol, razglasil izredno stanje na meji z Mehiko, izstopil iz Svetovne zdravstvene organizacije, iz pariškega sporazuma, napovedal je preimenovanje Mehiškega zaliva in najvišje gore v ZDA, odpravo (ustavno dopuščene) pravice do državljanstva z rojstvom v ZDA, podelil je dovoljenje za dodatnih 75 dni delovanja TikToku, napovedal carine za Kanado in Mehiko, zahteval povečanje obrambnih proračunov članic Nata na pet odstotkov BDP …

Vse to in še veliko več ni prikaz učinkovite politike. Je primer samovolje in avtoritarizma.

Donald Trump dobro ve, da nekateri od njegovih ukrepov niso pravno uresničljivi – že v prvem mandatu je poskušal z izrednim stanjem ob meji, vendar se je gradnja »zidu«, v resnici je šlo za popravila, vlekla zaradi pravnih pomislekov o razporejanju finančnih sredstev – a mu je za to vseeno. Pomembne so obljube, pomemben je občutek, da bodo ZDA postale tisto, kar naj bi nekoč res bile.

Naivno bi bilo zamahniti z roko in reči, da je Trump iz politike naredil zgolj resničnostni šov, kičasti politični teater. Njegova demagogija in megalomanstvo, novi ameriški nacionalizem imajo posledice. Posledice ima tudi nasilna, imperialistična politika surove moči. In to ne samo za ljudi, ki so obstali pred ameriško mejo, ali za policiste, tožilce, ameriško pravosodje, ki je v napadu na Kapitol leta 2021 prepoznalo poskus državnega udara (da svojcev žrtev napada niti ne omenjamo). Trumpovo vodenje politike, njegovo razumevanje demokracije bo odzvanjalo drugje. Denimo v Sloveniji. Ni naključje, da je nekaj članov stranke SDS na čelu z evropskim poslancem Brankom Grimsom obiskalo Washington in navdušeno objavljalo fotografije in Trumpove misli. To, kar počne Donald Trump, bi radi počeli tudi oni. Pravzaprav so že – vladali so z odloki, manipulacijami, lažmi, napadali so pravosodje, paktirali s kapitalom. Trumpova izvolitev jim je dala dodaten zagon, legitimacijo za nedemokratična dejanja.

Obstaja pomislek, da ZDA niso Evropa, tukaj naj bi volivci in politiki demokracijo, sistem nadzora in ravnovesje moči jemali resneje. Morda je to veljalo nekoč, v zlatih letih liberalne demokracije, a tudi Evropa ima svoje Orbáne, Le Penove, Kickle in Janše. In tudi Evropa ima gospodarstvenike, ki želijo prek politikov in političnih povezav obogateti. Senator Bernie Sanders ima prav, ko pravi, da so se ljudje nekoč čudili, ko je govoril o nevarnosti oligarhije. »Zdaj se je to spremenilo. Ko trije najbogatejši Američani na inavguraciji sedijo za Trumpom, je vsem jasno, da našo vlado nadzoruje razred milijarderjev.«

Zlata doba ZDA, ki jo je napovedal Donald Trump, ne bo zlata doba za vse Američane, pač pa zlata doba za bogataše in tehnobarone. Navadni ljudje bodo od tega imeli bolj malo. Kot bodo imeli tudi bolj malo od zanosnih napovedi o dodatnem črpanju nafte. Bodo pa zato vedno pogosteje gledali v nebo, ne le v ZDA, pač pa po vsem svetu, in s strahom pričakovali, kakšna vremenska katastrofa se bo spustila nadnje. In kakšna ji bo sledila.

V prihodnjih petih letih lahko mednarodna skupnost zavije na pot, s katere ne bo vrnitve. Najslabši odgovor na Trumpa pa je fatalizem ali prikimavanje.