Porušeni simbol antifašizma

Kdo bo saniral poškodovani spomenika bazoviškim junakom

Minuli teden se je na Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki deluje pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, obrnil Slovenec, domačin iz Bazovice. Sporočil je, da je spomenik bazoviškim junakom poškodovan.

Do nedavnega je pod krošnjami libanonskih ceder stal v enem kosu. Kot se je izkazalo, tujerodna vrsta ni bila kos močni kraški burji, ki se je nad Trstom razdivjala v noči s 14. na 15. januar. »Močan sunek vetra je razpolovil drevo, ki je stalo na levi strani spomenika. Zgornji del drevesa je padel prav nanj: razpolovil se je ves gornji del ter zgrmel na tla. Pokonci je ostal le podstavek,« učinke podrtja drevesa na spomenik opisuje Milan Pahor, predsednik odbora. Ta je jeseni letos nameraval zaznamovati dvojno obletnico, lastne ustanovitve in postavitve omenjenega spomenika. Dogodku navkljub bo ta potekala, pojasnjuje Pahor, vendar dodaja, da bo še pred tem treba postaviti »osnovno vprašanje, ali je stari spomenik mogoče obnoviti. Če ne, se bomo odločili za gradnjo novega, podobnega.«

Ocene povzročene gmotne škode še nimajo, vendar ta zanje niti ni pomembna. »Spomenik hočemo na novo postaviti – ali popravljenega ali novega,« poudarja Pahor. Prav na dan izida Mladine, 24. januarja, naj bi v Narodnem domu v Trstu potekala razširjena seja odbora, na kateri se bodo odločili, kaj s poškodovanim spomenikom. Seje se bo, sporočajo s slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve, udeležil predstavnik generalnega konzulata Slovenije v Trstu, ki je s skrbnikom spomenika že stopil v stik. Kot pravi Pahor, bodo poleg pomoči javnosti, organizacij, ustanov in ljudi za ponovno postavitev potrebovali tudi zadostna finančna sredstva.

Širjenju pozivov za pomoč se je pridružilo že več organizacij. Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma je dan po tem, ko je izvedela za novico, na slovensko politiko naslovila poziv k diplomatskemu povezovanju z Italijo zaradi ponovne postavitve spomenika. Na župana Trsta Roberta Dipiazza se je pisno obrnila Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Če se bo pokazala potreba, bo pomoč ponudila tudi Slovenija, zagotavlja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki upa, da bo sanacija opravljena v najkrajšem mogočem času, in poudarja širši pomen spomenika: »V današnjem času, ko se politična ureditev sveta nevarno nagiba na skrajno desno, je spomin na njihov upor proti sovraštvu, fašizmu, represiji in politiki razločevanja med ljudmi in narodi ter na pogumni boj za svobodo, jezik in enakost še toliko pomembnejši.« Navkljub temu mu je status spomenika s kulturnim pomenom dežela Furlanija - Julijska krajina po več kot desetletje trajajočem postopku priznala šele leta 2022.

Simbolizem tako ni vpisan le v sam kamniti monolit, v katerega so vklesana imena Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojzija Valenčiča, temveč tudi v odnos do sprejemanja in ohranjanja tega spomenika. Da bodo skupni odziv in prizadevanja za ponovno postavitev imeli v času spet vse pogosteje dvignjenih desnic simbolen pomen, ni treba posebej poudarjati.