STA

 |  Svet

Koliko priporočil od 182 je Slovenija uresničila glede človekovih pravic?

Številne države so napredek Slovenije pohvalile 

Zunanja ministrica Tanja Fajon

Zunanja ministrica Tanja Fajon
© Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve / Nik Jevšek

Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic, je danes v Ženevi povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Države so medtem na četrtem pregledu Sloveniji priporočile ukrepe na področju sovražnega govora in prenatrpanosti zaporov.

"Človekove pravice so predpogoj za mir, stabilnost in trajnostni razvoj. Univerzalni periodični pregled ima pri tem ključno vlogo," je pred zaključkom zasedanja še dejala ministrica in dodala, da se Slovenija znova poteguje za članstvo v Svetu ZN za človekove pravice v obdobju 2026-2028.

Slovenska delegacija pod vodstvom Fajon je na zasedanju predstavila stanje človekovih pravic v Sloveniji in odgovarjala na vprašanja drugih držav v zvezi s tem. V nagovoru je ministrica predstavila številne ukrepe, ki jih je sprejela Slovenija, med drugim na področju boja proti sovražnemu govoru, zaščiti ekonomskih in socialnih pravic, pravic otrok, pravic manjšin in pravic žensk.

"Slovenija je v celoti oziroma delno uresničila vseh 182 priporočil, ki jih je sprejela v prejšnjem krogu, z izjemo dveh."

Tanja Fajon,
ministrica za zunanje zadeve

Številne države so pohvalile napredek Slovenije pri zaščiti človekovih pravic in krepitvi nacionalnih institucij za varstvo teh pravic v državi. Ob tem so mnoge priporočile ukrepanje na področju sovražnega govora in nediskriminacije, enakosti spolov, varstva pravic žensk in reproduktivnih pravic, preprečevanje korupcije, krepitvi ekonomskih pravic, varstva pravic migrantov, prosilcev za azil in Romov ter prenatrpanosti zaporov.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Milan Brglez je v odzivu na priporočila predstavil ukrepe Slovenije na nekaterih od omenjenih področij. Med drugim se je oprl na boj proti sovražnemu govoru, preprečevanje korupcije in problematiko prenatrpanosti zaporov.

Pri slednji je kot ukrepe Slovenije naštel opravljanje nalog pravosodnega policista s strani delavcev, ki so bili v preteklosti zaposleni na omenjenem delovnem mestu. Prav tako je poudaril, da bo pri prenatrpanosti pomagal nov zapor v Ljubljani, ki naj bi začel delovati do konca letošnjega leta.

Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mojca Pršina je medtem predstavila ukrepe Slovenije na področju zaščite pravic žensk. Preostali člani delegacije pa so med drugim naslovili tudi priporočila glede varstva pravic migrantov in Romov.

Kot je dejala Fajon, bo vlada sedaj preučila predloge držav glede krepitve stanja človekovih pravic v Sloveniji.

Univerzalni periodični pregled stanja človekovih pravic je mehanizem Sveta ZN za človekove pravice, v katerem se v štiri do petletnih ciklih pregleda stanje človekovih pravic v vseh 193 članicah ZN. Gre za edinstven mednarodni mehanizem, v katerem si države zastavljajo medsebojna vprašanja o stanju človekovih pravic in podajajo priporočila za njegovo izboljšanje.

Slovenija je ena od 14 držav, s katerimi bo delovna skupina med 20. in 31. januarjem opravila dialog o stanju človekovih pravic. Prvi periodični pregled Slovenije je potekal februarja 2010, drugi oktobra 2014, tretji pa novembra 2019.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.