Bo denar pomagal?

Za slovenske študente se je leto začelo obetavno. Ministrstvo za visoko šolstvo jim s prihodnjim študijskim letom obljublja zvišanje subvencij za bivanje pri zasebnikih. Doslej je subvencija za bivanje pri zasebnikih, ena izmed oblik subvencioniranja bivanja, znašala 32 evrov. Po napovedih ministrstva bo od prihodnjega študijskega leta s približno vrednostjo 100 evrov izenačena z dodatkom za bivanje, do katerega so upravičeni prejemniki državne oziroma Zoisove štipendije.

Za štipendiste je bila dosedanja ureditev neugodna. Študenti so doslej morali izbirati med prejemanjem štipendije oziroma štipendij – od študijskega leta 2024/25 se prejemanje Zoisove in državne štipendije medsebojno ne izključuje več – z dodatkom za bivanje in subvencioniranjem bivanja. Če je študent sprejel zadnje, mu je država pomagala kriti del najemnine. Če pa se je odločil za štipendijo z dodatkom, je bil s tem prisiljen v najemanje bivališča na trgu. Kljub nižji subvenciji pa ima subvencionirano bivanje za študente pomembno varovalko: v tem primeru univerza zagotavlja posredni nadzor nad kakovostjo bivališč. Vsak zasebnik, ki želi s študentom skleniti pogodbo o najemu s subvencijo, mora biti izbran na razpisu, ki ga vsako leto objavita pisarni javnih študentskih domov v Ljubljani in na Primorskem, in izpolniti pogoje. Štipendist, ki sam plačuje najemnino ob pomoči dodatka v vrednosti 98,76 evra, pa je prepuščen na milost in nemilost nepremičninskemu trgu. Kljub višji državni pomoči obstaja tveganje, da bo za manj kakovostno bivališče plačeval več kot študent s subvencijo, za katerega osnovni standard bo poleg tega jamčila študentska pisarna.

Takšnih študentov je, je na tiskovni konferenci pojasnil minister za visoko šolstvo dr. Igor Papič, »nekaj več kot 4000«. Vzpostavitev nadzora nad kakovostjo bivališč na ministrstvu napovedujejo kot naslednji korak: »To bi lahko preverjala študentska pisarna, ki to počne že, ko gre za subvencije pri zasebnikih. Bodo pa za to najverjetneje potrebne nekatere zakonske spremembe.«

Tristo evrov za sobo

Kaj pa študenti, ki sami najemajo nepremičnine in najemnino v celoti plačujejo sami? Takšnih je, kot je na novinarski konferenci povedal predsednik študentske organizacije Luka Mihalič, po njihovi oceni 20 tisoč. Na organizaciji pri tem poudarjajo, da gre res le za oceno. »Polovico sestavljajo tuji študenti, ki v Sloveniji redno študirajo. Ti namreč niso upravičeni do subvencioniranega bivanja, zato druge možnosti kot najem tako rekoč nimajo.« Za dostojno sobo morajo študentje na trgu, pojasnjuje Mihalič, na mesec odšteti tudi 300 evrov in več. Pregled oglasov na spletni strani Nepremičnine.net to potrjuje. Tako je bilo na primer 22. januarja objavljenih 63 oglasov za študentske sobe v Ljubljani, povprečna najemnina, navedena v njih, pa je znašala 331 evrov.

Sedanja ureditev in razmere na trgu povzročajo, da iz leta v leto manj zasebnikov zanima subvencionirano oddajanje nepremičnin študentom.

Nekdo, ki bi pri takšni najemnini uveljavljal sedanjo subvencijo, bi moral sam odšteti 300 evrov, naslednje študijsko leto, v katerem naj bi bila subvencija izenačena z vrednostjo dodatka, pa bo odštel le 230 evrov. Razlika se torej vsekakor pozna in je dobrodošla. Vendar je uresničitev te pomoči vezana na zanimanje za takšen način oddajanja med ponudniki bivališč.

Izenačitev subvencije z dodatkom je po besedah ministra Papiča »prvi korak k reševanju študentske bivalne problematike«. Težava je seveda pomanjkanje ležišč v javnih študentskih domovih v Ljubljani in na Primorskem. Možnost subvencioniranega bivanja pri zasebnikih je bila že zdaj kot rešilna bilka uvedena le v teh dveh visokošolskih središčih. V Mariboru, kjer težave niso tolikšne, ta možnost sploh ne obstaja. Kot pravijo v Študentskem domu Ljubljana, že od študijskega leta 2019/20 vsako leto razpišejo 600 mest za bivanje pri zasebnikih. V Študentskih domovih Univerze na Primorskem le nekaj manj, 545. Vendar oboji zadnja leta opažajo zmanjšanje zanimanja najemodajalcev za oddajo nepremičnine s sklenitvijo pogodbe prek študentskih pisarn. »V študijskem letu 2018/19 jih je sodelovalo 212, v tekočem študijskem letu 2024/25 pa se je to število zmanjšalo na zgolj 96,« opozarjajo v Študentskem domu Ljubljana. Na Primorskem na leto v povprečju prejmejo 105 prijav in dodajajo, da se zasebniki »raje odločajo za samostojno oddajanje«.

V Ljubljani opažajo tudi zmanjšanje števila sklenjenih pogodb. Po besedah ministra Papiča je »eden glavnih razlogov razlika med subvencijo za bivanje pri zasebnikih in dodatkom k štipendiji«. A na ministrstvu hkrati poudarjajo, da je razlog »tudi kratkoročno oddajanje turistom. Glede tega pa spremembe zakonodaje pripravlja ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.«

V stiski se znajde tudi prenekateri študent, ki izpolni pogoje za dodelitev sobe v študentskem domu.

Vendar tudi marsikateri srečnež, ki mu uspe dobiti sobo v javnem študentskem domu, pogosto izkusi neusmiljenost nepremičninskega trga. Številni morajo, včasih nekaj tednov, včasih pa veliko več, na vselitev v dom počakati v čakalni vrsti, na katero so umeščeni glede na število prejetih točk, ki so odvisne od individualnih okoliščin. »Prednostna lista za vselitev se praviloma izprazni pred začetkom naslednjega študijskega leta, vendar pa to lahko vseeno traja pol leta in več,« pojasnjujejo v študentski organizaciji.

Študenti in študentke se v tem primeru znajdejo v zagati. Za nasvete se obračajo tudi na svojo krovno reprezentativno organizacijo, tam pa jim svetujejo, naj, če je to mogoče, v vmesnem času bivajo doma, sicer pa poskusijo najti kratkoročni najem. A ta je drag.