Neki novi klinci / Kako so Srbi spoznali lastne otroke
Novi študenti nimajo več nič z devetdesetimi. V resnici jih devetdeseta sploh ne zanimajo več. Rodili so se v tem tisočletju.
Ko jih povprašajo za mnenje o nečem, kar pišejo mediji, jih to sploh ne zanima. Ne gledajo televizije in ne berejo časopisov. Imajo svoje načine komunikacije in podajanja informacij. Ne nasedajo propagandi. Ne sodelujejo z opozicijo in ne dovolijo, da bi se njihove demonstracije ugrabile. (na fotografiji blokada ceste v Beogradu)
© Profimedia
V Srbiji so spet študentske demonstracije. Ceste v mestih so spet blokirane. Neki lepi mladi ljudje spet mirno protestirajo in spet jih neki nasilneži pretepajo. Vse je videti boleče znano. Oni imajo Vučića, mi smo imeli v devetdesetih Miloševića. Boj za demokratično Srbijo se nadaljuje. Naš boj se nadaljuje. Res? Nekaj je narobe s to vzporednico. Če se vse ciklično ponavlja, iz tega lahko sklepamo, da se v resnici nič ne da spremeniti. In to, da spremembe niso mogoče, je perspektiva razočaranih, postaranih, utrujenih nas, ne njih. Nas, ki se še spominjamo Jugoslavije, pionirske izkaznice, telefonov z žico, črno-belih televizorjev, paradižnika z okusom, mleka s smetano na vrhu, švercanja kavbojk, banan in kave iz Trsta, avta Jugo 55, dragih letalskih poletov, čekov, nemških mark, rdečih potnih listov, pisem z znamkami in nabiralnikov zanje, vojne, legalne korupcije, gastarbajterjev, trgovin brez nakupovalnih vozičkov, kina brez kokic, služb po fakulteti, družbenih stanovanj, brezplačnih zobozdravnikov. Nas, ki smo zrušili Miloševića in dosegli še večjo nesvobodo medijev, korupcijo in samovladje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.