Srbija je pod vlado Aleksandra Vučića varnostno nestabilno in nevarno območje

Vladavina takšnega režima vsa ta leta ne bi bila možna brez zelo neodločne in nedosledne politike Evropske unije (EU) do Srbije

Predsednici Evropske komisije, Ursuli fon der Lajen, 
Evropski komisarki za širitev EU, Marti Kos,
Ambasadorju Evropske unije v Srbiji, Emanueleu Žiofreu,
Poročevalcu Evropskega parlamenta za Srbiju, Toninu Piculi

Beograd, 28. januar 2025.

Spoštovani, na vas se obračamo kot funkcionarjem Evropske unije, izvoljenim predstavnikom evropskih politik in evropskih vrednot, tiste Evrope, ki je tudi naš kulturni prostor in politično edina sprejemljiva skupnost državljanov in narodov, z namenom, da izrazimo globoko zaskrbljenost zaradi aktualne politične situacije v Srbiji.

V trenutku, ko to pišemo, je aktualni režim v Srbiji zelo vznemirjen zaradi študentskih in državljanskih protestov, ki so se organizirali zaradi smrti petnajstih oseb, ob zrušitvi nadstreška Železniške postaje v Novem Sadu, kot posledica očitnih koruptivnih dejanj. Vsi uvidi v vzroke tega zločina vodijo neposredno do vrha države. Upor študentov, blokade fakultet po celotni Srbiji i s tem povzročena prekinitev dela in množični protesti državljanov, pošiljajo jasno sporočilo, da se mora vladavina korupcije enkrat in za vselej končati.

Kar nas pa kot državljane Srbije še posebej skrbi in kar je tudi eden od vzrokov za to pismo, je dejstvo, da vladavina takšnega režima vsa ta leta ne bi bila možna, brez zelo neodločne in nedosledne politike Evropske unije do Srbije, kar je v preteklih letih vodilo v javno podporo oblasti Aleksandra Vučića. Od Evropskih fondov in evropskega tržišča je odvisen dobršen del gospodarstva Srbije že več kot dvajset let, kar istočasno pomeni, da se sistematično spregledajo škodljive in v resnici antievropske značilnosti aktualne srbske oblasti.

V Srbiji se pod Vučićevo oblastjo preganjajo posamezniki, državljani, ki si upajo odkrito nasprotovati kriminalu. Skrivajo se dokazi o umorih, v katere so vpleteni javni uslužbenci. Pripadnikom policije, ki razkrivajao državni kriminal, grozijo z umorom, medtem ko policisti, ki med zaslišanjem na policijski postaji do smrti pretepejo človeka, ki je bil priveden zaradi zaslišanja, ostanejo na prostosti. Delavcem se grozi z odpovedjo, če zavrnejo poslušnost partijskim direktorjem in sodelovanje na zborovanjih v podporo vladajoči stranki. Režim prisluškuje, zasleduje in zapira aktiviste, študente, profesorje, novinarje in člane opozicijskih strank, medtem ko režimski pretepači in aktivisti vladajoče Srpske napredne stranke, organizirani za napade na državljane, ostajao nekaznovani.

Pa vendar oblast Aleksandra Vučića javno podpirajo ključni akterji evropske politike, ali enostavno tolerirajo njegovo ravnanje, ki so povsem nasprotni osnovnim evropskim vrednotam.

Popolno režimsko kontrolo medijev z nacionalno frekvenco, paraliziran sodni sistem, lažirani volilni seznami, pa tudi teroristične napade na Kosovu, ki jih izvajajo posamezniki, ki imajo zaščito države in si ustvarjajo milionske dobičke, Evropska unija gleda kot na bežen, drugorazredni problem. Zaradi distanciranja Srbije od ruskega vpliva, se kratkovidno nudi geopolitični objem sprenevedajočemu in nevarnemu režimu in njegovemu kriminalnemu vodji, ki lastnim državljanom grozi s paravojaško formacijo proruskih ekstremistov, ki so prisegli, da bodo s krvjo čuvali njegovo oblast.

Evropa, vsi njeni politični akterji in tudi evropska javnost, bi morala v času velikih svetovnih političnih sprememb, upoštevati nesporno dejstvo, da je Srbija pod vlado Aleksandra Vučića varnostno nestabilno in nevarno območje, na katerem se; na žalost; aktualna evropska brezbrižnost, stalni ruski vpliv in delovanje organiziranega kriminala, omogoča delovanje očitnega kriminalnega režima, ki po vseh dostopnih analizah političnega trenutka, predstavljaja resno grožnjo, ne samo za zgotavljanje osnovnih državljanskih pravic državljanom Srbije, ampak tudi regionalni in evropski varnosti in stabilnosti.

To dokazujejo groženje državljanom Evrope v Srbiji in nedavno izživljanje srbske policije nad državljani Hrvašake, Slovenije, Romunije, Severne Makedonije in Albanije, kot tudi njihov izgon iz Srbije brez pravne osnove. Režim, ki je v resni krizi, zdaj pospešeno ustvarja pogoje za spopade v regiji s pomočjo umetno ustvarjenih z nacionalizmom utemeljenih sovražnostih in s paranoičnimi izmišljotinami o "tujih agencijah".

Danes se državljani Srbije borimo za enake vrednote kot so vrednote Evropske unije, za vrednote antifašistične Evrope, Evrope, ki se dobro spominja režimov črnosrajčnikov, medijev partijske propagande, vseobsežne korupcije, režimov, ki grozijo, ropajo in ugrabljajo, režime za katerimi ostajajo ruševine in mrtvi.

Pozivamo Vas kot pomembne predstavnike Evropske unije, da osebno prevzamete aktivno vlogo v podpori svobodni, demokratični in evropski Srbiji, tako, da boste evropski javnosti in institucijam predstavili nujno uveljavitev odgovorne evropske politike do naše države, z nedvoumno podporo demokratičnim procesom, boju proti korupciji, boju za svobodo medijev in za ponovno vzpostavitev neodvisnega; že celo desetletje popolnoma porušenega; pravnega sistema.

V upanju, da boste upoštevali in natančno preučili naš dopis, vsebino in sporočilo pisma pa predstavili državljanom Evropske unije, ki imajo pravico izvedeti, kaj se dogaja v njihovem sosedstvu, vas prisrčno pozdravljamo.

S spoštovanjem

Dejan Atanacković, pisatelj in aktivist

Ivan Lalić, dramski pisatelj

Aida Ćorović, umetnostna zgodovinarka in aktivistka

Goran Marković, režiser

Milica Čubrilo Filipović, novinarka

Dušan Petričić, umetnik

Rade Radovanovič, novinar in pisatelj

Irina Subotić, umetnostna zgodovionarka

Mirjana Đurđević, književnica

Dušan Teodorović, akademik

Marko Šelić Marčelo, glasbenik in pisatelj

Dubravka Stojanović, profesorica Univerze v Beogradu

Biljana Stojković, profesorica Univerze v Beogradu

Bane Trifunovič, igralec

Vesna Rakić Vodinelić, profesorica Univerze v Beogradu

Prof. dr. Vladimir V. Vodinelić, profesorica Univerze v Beogradu

Ljubodrag Stojadinović, novinar in pisatelj

Petar Peca Popović, novinar

Biljana Vilimon, slikarka

Nenad Kulačin, novinar kolumnist

Marko Vidojković, pisatelj

Kokan Mladenović, režiser

dr. Tatjana Verbić, izredna profesorica Univerze v Beogradu

Stevan Filipović, režiser

Novi Nebojša Milenković, umetnostni zgodovinar in pisatelj

Marija Srdić, aktivistka

Nenad Kostić, akademik

dr. Zoran Radovanović, redni profesor v pokoju Univerze v Beogradu

Nebojša Romčević, dramaturg

Vesna Pešić, sociologinja in političarka

Ana Kotevska, muzikolog

Biljana Stepanović, ekonomistka

Dubravka Marković, novinar

Tamara Džamonja Ignjatović, profesorica Univerze v Beogradu

Jelisaveta Tatić Čuturilo, scenografka

Tamara Tripić, DD Mreža

Ana Hegediš Lalić, novinarka

Dinko Gruhonjić, profesor in novinar

Maja Lalić, arhitektka

Marko Lađušić, umjetnik in profesor

Ljubiša Jovanović, profesor

Jelica Minić, predsednik Europskog pokreta

Jelka Jovanović, novinarka

Aleksandar Baucal, profesor Univerze v Beogradu