Kakšna je prihodnosti evropske obrambe?

Bo neformalno srečanje v Bruslju utrlo pot odločitvam, ki jih mora EU sprejeti v prihodnjih mesecih?

Voditelji članic EU se danes v Bruslju srečujejo na neformalnem srečanju, na katerem bodo govorili o prihodnosti evropske obrambe v luči naraščajočih geostrateških napetosti. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je dejal, da naj bi srečanje utrlo pot odločitvam, ki jih mora EU sprejeti v prihodnjih mesecih, pri tem pa si želi odprte razprave.

Kot je ob prihodu v bruseljsko palačo Egmont novinarjem dejal Costa, je to prvič, da se voditelji sestajajo na srečanju, ki je posvečeno izključno obrambi. Pri tem razprave na začenjajo "iz nič", pač pa gre za nadaljevanje dela, ki so ga začeli na vrhu v francoskem Versaillesu marca 2022, ko so odločili, da mora EU prevzeti večjo odgovornost za lastno obrambo.

Costa je ob tem poudaril, da si želi z voditelji "odkrite, odprte in svobodne razprave" s poudarkom na prednostnih nalogah sodelovanja, potrebnem financiranju in načinih, kako okrepiti obstoječa partnerstva.

Predsednik Evropskega sveta upa, da bo današnja razprava zagotovila potrebne smernice za odločitve, ki jih mora EU sprejeti v prihodnjih mesecih, vključno s t.i. belo knjigo o evropski obrambi.

Več voditeljev se je sicer ob prihodu na srečanje strinjalo, da bi morale države članice EU nameniti več za obrambo, zlasti v luči spremenjenih geopolitičnih razmer, med drugim ruske grožnje in vojne v Ukrajini.

Za nemalo presenečenja je nedavno poskrbel tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je menil, da bi morale zaveznice v Natu, ko mu pripada tudi 23 držav EU, za obrambo namenjati pet odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (BDP).

Da sedanji cilj dveh odstotkov BDP ne zadostuje, meni tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, ki je prepričana, da bi morale države članice storiti več za obrambo. To sicer zahteva nekaj težkih odločitev od članic, je menila.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je ob prihodu na srečanje poudaril, da je treba okrepiti evropsko obrambo. Pohvalil je tudi napredek rekoč, da številne države članice sedaj porabijo vsaj dva odstotka BDP za obrambo, pri tem pa pripomnil, da mora "nekaj članic to pot še prehoditi". Bo pa to po njegovem okrepilo varnostne in obrambne zmogljivosti Evrope.

Kallas se je tudi zavzela za tesnejše sodelovanje z zvezo Nato in zavezniki, med drugim z Združenim kraljestvom. Britanski premier Keir Starmer se bo drevi pridružil voditeljem članic EU pri večerji, že ob kosilu pa tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Predsedniki držav in vlad članic EU, med njimi tudi premier Robert Golob, bodo danes razpravljali o krepitvi obrambnih zmogljivosti, njihovem financiranju in partnerstvih, predvsem z ZDA, Veliko Britanijo in zvezo Nato, pri čemer pa ob koncu srečanja ni predvideno sprejetje skupne izjave ali sklepov.

Razpravljali bodo tudi o trenutnih geopolitičnim razmerah, predvsem odnosih med EU in ZDA po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo.

PO49_DMZ8sU